Slovenija
1915 ogledov

Raziskava med četrtošolci: Slovenija prvič zabeležila padec

Učenci, šola, učilnica Profimedia
Rezultat Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2021 je po petnajstih letih rasti pokazal padec bralne pismenosti pri slovenskih četrtošolcih.

Med 17. marcem in 23. junijem 2021 je v Sloveniji potekala Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2021, ki jo v Sloveniji koordinira Pedagoški inštitut. Slovenija je v zadnjem ciklu prešla na digitalno merjenje bralne pismenosti, je povedala nacionalna koordinatorka raziskave dr. Eva M. Klemenčič, del sodelujočih pa je raziskavo opravil pisno.

Slovenija se v mednarodnem merilu uvršča nad srednjo vrednost mednarodne lestvice PIRLS (srednja vrednost je postavljena pri 500). Dr. Klemenčič opozarja, da je treba pri interpretaciji dosežkov upoštevati več dejavnikov. "Kljub temu da je povprečna vrednost v Nemčiji, Novi Zelandiji, Španiji, Sloveniji, na Malti in Portugalskem, v Franciji, Srbiji in Albaniji različna, ne moremo interpretirati, da je bralna pismenost različna v teh državah," opozarja. "Lahko pa rečemo, da je povprečni bralni dosežek učencev v Sloveniji nižji kakor učencev iz Nizozemske in tudi nižji kakor v vseh tistih državah, ki so na lestvici uvrščene pred Nizozemsko, začenši s Singapurjem."

Dr. Klemenčič opozarja, da "v nekaterih državah obstajajo razlike pri branju glede na namen (branje za literarno izkušnjo proti branju za pridobivanje in uporabo informacij) in procese razumevanja (priklic in preprosto sklepanje proti interpretaciji, integraciji in vrednotenju) glede na povprečni bralni dosežek; v Sloveniji teh razlik ni". 

Branje v naravi | Avtor: Profimedia Profimedia

Padli za 23 točk

Slovenija je imela med leti 2001 in 2016 edina na svetu statistično višji dosežek iz cikla v cikel. Raven bralne pismenosti se je tako ves čas stabilno višala vse do leta 2021. Dosežek leta 2021 je za 23 točk slabši od doseženega leta 2016. "Padec smo zaznali prvič," pravi dr. Klemenčič in dodaja, da ima večina držav nižji dosežek kot leta 2016. Primerjava pokaže, da je dosežek slovenskih četrtošolcev v letu 2021 primerljiv z dosežkom slovenskih četrtošolcev leta 2006. 

Primerjava slovenskih rezultatov z rezultati drugi držav pokaže, da je trinajst držav, ki so imele 2016 višji dosežek od Slovenije, tudi v raziskavi 2021 ohranilo višji dosežek. Deset držav, ki so imele leta 2016 enak dosežek kot Slovenija, ima zdaj višjega. Ena država, ki je imela leta 2016 nižji dosežek kot Slovenija, ima zdaj višjega, pet držav, ki so imele leta 2016 nižji dosežek kot Slovenija, pa imajo sedaj enakega. 

Med državami EU, ki se v raziskavi leta 2021 lahko pohvalijo z boljšim dosežkom kot Slovenija, so Avstrija, Bolgarija, Danska, Finska, Italija, Nizozemska, Poljska in Švedska.

bralna pismenost PIRLS Slovenija | Avtor: zajem zaslona zajem zaslona

Padec je odvisen od veliko stvari, od šolskega in domačega okolja, vmes pa se nam je zgodil tudi covid in zapiranje šol. Preverjali so tudi, ali obstajajo razlike med učenci, ki so reševali na papirju in digitalno. "Sama priznam, da sem pričakovala razlike, a se je pokazalo, da jih ni," je pojasnila dr. Klemenčič. "Leta 2021 so naši bralci enako slabi, ni več razkoraka med papirjem in med računalnikom. Jasno pa je, da je branje na ekranu, čeprav zahteva enake procese razumevanja, drugačno.

V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 194 šol oziroma 6.505 učencev. Poleg učencev so sodelovali tudi učitelji (324), ravnatelji (163), starši četrtošolcev (5.974). V raziskavi PIRLS 2021 je sodelovalo 57 držav oz. izobraževalnih sistemov in 8 referenčnih udeleženk. 26 držav oz. izobraževalnih sistemov in 7 primerjalnih udeleženk je v tem ciklu prešlo na digitalno testiranje, hkrati pa so izvedli tudi testiranje na papirju pri nekaterih udeležencih. Bralno pismenost se preverja pri učencih 4. razreda, saj so ti že usvojili tehniko branja in so na prehodu iz učenja branja v branje za učenje, ko se še da v šolskem sistemu izpeljati določene korekcije.

Deklice berejo raje kot dečki

Raziskava je pokazala, da so deklice dosegle višje bralne dosežke v 51 državah od 57 sodelujočih. V Sloveniji je razlika med dečki in deklicami 18 točk v prid deklic. Dr. Klemenčič izpostavlja, da je razkorak med dosežki po spolu približno enak. Ko se izboljša bralni dosežek pri deklicah, se tudi pri dečkih. Tokrat je bilo v Sloveniji zaznati padec tako pri dečkih kot pri deklicah. 

"Določeno motivacijo in navade lahko prinesejo od doma," je poudarila. Raziskava je tudi v preteklosti pokazala, da je povezava med socialno-ekonomskim statusom družin, iz katerih prihajajo učenci, in njihovimi bralnimi dosežki. Učenci z višjim socialno-ekonomskim statusom imajo tako v mednarodnem povprečju kot v Sloveniji (razlika 78 točk) pomembneje boljši bralni dosežek, kot je to značilno za bralni dosežek učencev z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Tisti, ki imajo doma več knjig, dosegajo boljše bralne dosežke.

Vpliv ima tudi odnos staršev do branja. Starši v Sloveniji sodijo v kategorijo Nekoliko radi berejo. 26 odstotkov staršev četrtošolcev zelo radi berejo. "V povprečju imajo ti otroci za 24 točk višji bralni dosežek od otrok staršev, ki nekoliko radi berejo (teh je v Sloveniji 52 %). V Sloveniji je le 28 % učencev poročalo, da zelo radi berejo. 18 % jih je na mednarodni ravni poročalo, da ne marajo branja, pri nas pa je bilo takšnih učencev 23 %," s številkami ponazori dr. Klemenčič. 

Branje v knjižnici | Avtor: Profimedias Profimedias

Več kot četrtina četrtošolcev v šolo lačnih in utrujenih

Med šolami so razlike pri bralnem dosežku izjemno majhne, precej večje so med učenci znotraj šol. Na splošno so otroci zadovoljni s poukom branja v šoli. Večini je všeč, kar berejo v šoli, približno 18 odstotkom pa ne. 

Preverjali so tudi vpliv utrujenosti in lakote na dosežke učencev. "Pokazalo se je, da se je delež otrok, ki prihajajo lačni ali utrujeni v šolo, povečal," je povedala dr. Klemenčič. Takšnih je več kot četrtina četrtošolcev v Sloveniji, kar je več od mednarodnega povprečja. "Načeloma prihajajo iz različnih skupin socialno-ekonomskega statusa, več pa iz nižjih skupin." Učenci, ki so manj pogosto utrujeni, imajo više dosežke, to velja tudi za učence, ki so manj pogosto lačni, ko pridejo v šolo.

Vsak dan ali skoraj vsak dan se počuti utrujene okoli 46 % učencev in lačnih okoli 40 %. Le 9 % učencev zjutraj, ko pridejo v šolo, ni nikoli utrujenih in le 23 % jih ni nikoli lačnih. 

Medvrstniško nasilje se povezuje tudi z bralnim dosežkom

"Problem obstaja. Podatki kažejo, da je relativno velik," pove dr. Klemenčič o vplivu medvrstniškega nasilja. Če pogledamo posamezne kategorije, vidimo, da se 16 % četrtošolcev vsaj enkrat na teden znajde v situaciji, ko se iz njih norčujejo in jih zmerjajo, 14 % je v situaciji, ko jih udarijo ali ranijo, več kot deset odstotkov je takih, ki so bili izključeni iz igre ali drugih aktivnosti, ali so o njih širili laži. Določen delež nasilja se izvaja tudi prek spleta. V osmih od desetih primerov medvrstniškega nasilja število odstotkov učencev, ki so bili medvrstniškega nasilja deležni nekajkrat na leto, merimo v dvomestnih številkah. 

bralna pismenost PIRLS Slovenija | Avtor: zajem zaslona zajem zaslona

Kako naprej?

Slovenija je pristopila k naslednjemu zajemu podatkov, in sicer PIRLS 2026. Na Pedagoškem inštitutu bodo opravili tudi vrsto sekundarnih analiz, s pomočjo katerih bodo preverjali, kaj rezultati tokratne raziskave dejansko pomenijo za Slovenijo. Med drugim bodo preverili področje ocenjevanja, večjezičnosti in domačih nalog. "Vse to bo omogočalo boljše usmerjanje pedagoške prakse na področju bralne pismenosti, hkrati pa političnim odločevalcem na področju vzgoje in izobraževanja ponudilo podatke, na podlagi katerih bodo lahko zasnovali ustrezne politike," je prepričana nacionalna koordinatorka.  

Minister: K padcu prispeval tudi covid-19

Darjo Felda | Avtor: Anže Petkovšek Predstavitev kandidata za ministra za vzgojo in izobraževanje Dr. Darja Felde. Anže Petkovšek
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da rezultati niso najboljši in da z njimi ne moremo biti zadovoljni. "Dajo pa nam neko misel, kaj naprej narediti," je povedal. K padcu je po njegovem mnenju prispeval tudi covid-19, zagotovo pa to ni bil edini dejavnik. 

"Bralna pismenost ne more biti samo stvar šole, ampak širše skupnosti." Po njegovih besedah je treba začeti že v vrtcih, "saj se da tam marsikaj storiti, da potem kasneje dvigamo bralno pismenost". Napovedal je, da bodo vse, kar je bilo do zdaj razvitega, v naslednjih letih širili, posodabljali in nadgrajevali tisto, kar se je izkazalo kot dobro. Nacionalni svet za bralno pismenost bo rezultate omenjene raziskave lahko upošteval pri načrtovanju akcijskega načrta, prav tako bo rezultate mogoče upoštevati tudi pri prenovi učnih načrtov. Minister ocenjuje, da ni razlogov, da se rezultati v prihodnjem merjenju ne bi izboljšali. 

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 1
  • Pierre 13:15 16.maj 2023.

    Če starši ne berejo, ne berejo tudi otroci, od malega jim je treba dati v roke knjigo!!!!