Slovenija
18 ogledov

Različne cene za enake jedilnike

(Foto: Anže Petkovšek) Žurnal24 main
Cene kosil se razlikujejo tudi do 40 evrov na mesec. Najdražje je v Ljubljani, najceneje v Mariboru, a razlike so tudi v istih krajih.

Ljubljanski starši za hrano otroka v osnovni šoli na mesec plačujejo tudi do 40 evrov več od staršev v Mariboru, je pokazala primerjava med cenami ene od najdražjih šol v Ljubljani, kjer kosilo stane dva evra in 77 centov, in ene od najcenejših šol v Mariboru, kjer kosilo za višjo stopnjo stane evro in 50 centov. Na dan je torej razlika med kosiloma evro in 27 centov. Če upoštevamo, da otrok v šoli poje tri obroke in znova primerjamo ti dve šoli, bi bil na prvi šoli dnevni strošek za prehrano štiri evre in 77 centov, na cenejši šoli pa 2,58. Na mesec je to več kot 40 evrov razlike!

Hrana mora biti zdrava

Izbira. Šole pri izbiri ponudnika ne morejo gledati samo na ceno, pomembna je tudi kakovost, saj tako lahko zadostijo smernicam zdravega prehranjevanja v vzgojnih zavodih, ki jih predpisuje ministrstvo za šolstvo in šport. Priporočajo kakovostne ogljikove hidrate (polnovredna žita), kakovostna beljakovinska živila in kakovostne maščobe. V vsak obrok naj se vključi sveže sadje in/ali zelenjava.

Razlike in poenotenja
Razlike v ceni prehrane se pojavljajo tudi med šolami v istem kraju. V Ljubljani smo primerjali cene kosil šestih osnovnih šol. Najcenejše kosilo je dva evra in 30 centov, najdražje pa dva evra in 83 centov. V Mariboru so cene bolj poenotene. Šole se namreč poskušajo usklajevati. Kot smo izvedeli, so se v četrtek sestali ravnatelji mariborskih osnovnih šol in govorili o skupnem oblikovanju novih cen v tem letu. Še bolj so poenoteni v Celju. Cena za vse celjske šole je enotna. Kosilo do petega razreda stane dva evra, za višje razrede dva evra in 25 centov.

Zakaj razlike med cenami

Razlogi za različne cene šolske prehrane, ki staršem lahko pomeni konkreten strošek, so različni in jih je težko postaviti pod skupni imenovalec. Šole cene kosil določajo same, ministrstvo za šolstvo in šport jim pri tem ne postavlja nobenih omejitev. Šole iščejo dobavitelje z javnimi razpisi. Po navadi imajo za vsako prehransko skupino tri dobavitelje. Pogodbe sklenejo za eno leto in veliko dobaviteljev se zaveže, da v tem času cen ne bodo dvigovali. Šole se z dobavitelji pogajajo posamično in nižje cene si lahko zagotovijo predvsem šole, ki izbirajo med manjšimi, lokalnimi dobavitelji, saj imajo ti nižje cene.



V Mariboru stroške zmanjšujejo s skupnimi kuhinjami, tako imajo povprečno tri osnovne šole skupno kuhinjo. Cene so odvisne tudi od sposobnosti pogajanja in načina izbire dobavitelja, kjer ključno vlogo igrata cena in kakovost. Dejstvo je, da se jedilniki med šolami, ki imajo nižje cene, in šolami, kjer je za kosilo treba odšteti več, bistveno ne razlikujejo. Ob tem je treba povedati, da šola mora organizirati vsaj en obrok hrane na dan.



Vloge ob začetku šole

Ministrstvo za šolstvo in šport. Šola vsako leto od pristojnega ministrstva dobi sredstva za subvencioniranje šolske prehrane. Subvencije so namenjene učencem, katerih starši zaradi socialnega položaja težko poravnajo ali pa ne morejo poravnati stroškov prehrane. Sredstva so praviloma namenjena subvencioniranju malice, kadar je socialna stiska huda, pa lahko šole denar namenijo tudi za kosila. Vlogo za subvencioniranje starši oddajo na začetku šolskega leta.

Se bo šolska hrana podražila?
Večina šol cene prehrane usklajuje enkrat ali dvakrat na leto. Tako so nekatere šole v skladu z inflacijo cene dvignile že ob začetku leta. V šolah, kjer javni razpisi še niso potekli, se bodo o tem odločali takrat. Predvidevajo, da bodo dobavitelji glede na splošno rast cen podražili svoje izdelke. Koliko se bo hrana na šolah podražila, nam ravnatelji in vodje prehrane niso želeli napovedovati, skupna ocena pa je, da bo najverjetneje največji dvig cen pri kruhu in pekovskem pecivu. Pozanimali smo se pri Žitu, ki oskrbuje približno 500 šol in vrtcev, kjer so nam zagotovili, da se bo Žito držalo cen, ki jih je obljubilo ob sklenitvi pogodbe.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.