Kaj dela sklad?

Pristojnosti. Stanovanjski sklad je javni sklad, ustanovljen za financiranje in izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa ter spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih stavb. Med drugim daje dolgoročna posojila z ugodno obrestno mero za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj in posluje z nepremičninami z namenom zagotavljanja javnega interesa.

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je včeraj sprejel sklep, da se uvede izredna notranja revizija poslovanja Stanovanjskega sklada RS. Revizija bo pregledala nakup vseh zemljišč, predvsem pa bodo pod drobnogledom nakupi zemljišč prek posrednikov v zadnjih treh letih.

V stanovanjskemu skladu so očitke zavrnili in pojasnili, da zemljišča kupujejo na transparenten način prek javnih pozivov, po najugodnejši ponujeni ceni in upoštevajoč varovalne mehanizme. " Na javni poziv se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje pogoje, določene z javnim pozivom, gre za popolnoma javno in transparentno delovanje," so opozorili.

Napake (že) odkrite
Računsko sodišče je v reviziji poslovanja državnih organov in drugih uporabnikov javnih sredstev (vlada, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, stanovanjski sklad, Dars in Javna agencija za železniški promet) ugotovilo, da se z državnimi nezazidanimi stavbnimi zemljišči v letu 2006 in prvi polovici 2007 ni vedno ravnalo gospodarno.

Na račun sklada milijonar
Stanovanjski sklad, ki ga vodi Primož Pirc, je po ugotovitvah revizijskega poročila odkupoval zemljišča prek posrednikov, in to precej dražje, kot bi to lahko storil sam. Energocommerc, ki je v lasti Mirana Planinca, je tako s preprodajo dveh zemljišč zaslužil milijon evrov. Zemljišči, eno v Ivančni Gorici in eno v Lukovici, je od prejšnjih lastnikov kupil deset dni oziroma manj kot en mesec, preden ju je prodal stanovanjskemu skladu. Planinc je eno od zemljišč prodal za kar 45 odstotkov dražje, kot ga je kupil. Računsko sodišče ugotavlja, da je zaradi posrednika stanovanjski sklad dvignil ceno stanovanj in parkirnih mest.

Grešil tudi Dars
Sicer pa je računsko sodišče odkrilo tudi, da je Dars pred sklenitvami poslov v več primerih zahteval in plačal cenitve tudi trikrat, zemljišča prodajal za nižjo ceno in kupoval po višji, včasih pa je tudi kupoval tisto, česar ni bilo treba. Pri odkupu zemljišč za gradnjo avtocestnega odseka Spodnja Senarska–Cogetinci sta bili opravljeni dve cenitvi. Prva je bila vredna 396 tisoč evrov, druga pa 511. Prodajalec je za svoje zemljišče dobil 526 tisoč evrov.