"Koalicija nevladnih organizacij je ocenila, da smo zelo razočarani tudi nad tem predlogom zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), kajti z njim zmanjšujemo standarde, in to ne bo več narodni park, pač pa nekakšno zavarovano območje," je na problemski konferenci, ki jo je v sredo zvečer v Lescah pripravil Alpe Adria Green, odločno dejala Marjeta Keršič Svetel.
Neskladno z merilom
Poudarila je, da se z njim odrekamo možnosti, da bi na celotnem območju TNP dobili upravljalske smernice, ki bi bile skladne z mednarodnim merilom za narodni park.
"Take smernice zakon predvideva le na tretjini obstoječega parka in žalostno je, da se osrednje območje umika nad gozdno mejo. Menim, da Slovenija nujno potrebuje nov, sodoben zakon o našem edinem narodnem parku, vendar mi še vedno želimo, da bi bil to zakon o ohranjanju vrednot Julijskih Alp," je pojasnila Keršič Svetelova.
V nevladnih organizacijah menijo, da naj bi bilo z leti vsaj 75 odstotkov parka prvo in drugo zavarovano območje, kjer bi bili dovoljeni le minimalni posegi.
Kapitalski in županski lobi
Na konferenci so kot sporno izpostavili tudi določanje varstvenih območij, na kar je po mnenju nevladnih organizacij vplival močan kapitalski in županski lobi. "Le 37,5 odstotka površine parka je namenjenega varstvu narave, pa še tu so dovoljeni posegi, ki ne bi smeli biti. Ne vidim možnosti, da bi s tem zakonom lahko dolgoročno ohranili park," je bila kritična Marija Zupančič-Vičar, nekdanja direktorica zavoda TNP.
Drugačnega mnenja je bil Mladen Berginc, vodja sektorja za ohranjanje narave na okoljskem ministrstvu, ki je menil, da je v zakonu dovolj dobro poskrbljeno za varstvo narave. "Z nevladnimi organizacijami smo zadosti dolgo usklajevali njihove poglede in menim, da je ta zakon optimizacija rešitev za zaščito prostora," je dejal.
Dober kompromis
Da je zdajšnji zakon iz leta 1981 zastarel in da novega nujno potrebujemo, je poudaril Martin Šolar, direktor zavoda TNP, ki ocenjuje, da je, dokler ga kritizirajo tako nevladniki kot lokalno prebivalstvo, dober kompromis.
Zakon korak nazaj
Za slabega pa ga je označil Tomaž Ogrin iz Zveze društev za varstvo okolja Slovenije, saj po njegovem prepričanju pomeni korak nazaj. "Priporočilo Evropske komisije je bilo, naj povečujemo osrednje območje parka, mi pa gremo v ravno nasprotno smer. S predlogom zakona se izognemo vsem podpisanim konvencijam in zakon ne daje nobene perspektive TNP kot narodnemu parku," je bil odločen Ogrin.
