Ker so štipendije Ad Futura po novem v pristojnosti ministrstva za izobraževanje, je že pri objavi razpisa nastala več kot dvomesečna zamuda, obeta pa se še dodatna zamuda pri odločanju, saj ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec, ne dovoli, da bi se za dodeljevanje štipendij uporabljal program, za razvoj katerega so plačali več kot pol milijona evrov. Razpis bodo tako letos vodili kar v Excelovih preglednicah.
Štipendije Ad futura že več kot dvajset let mladim omogočajo študij in raziskovanje v tujini. Po spremembi zakona o štipendiranju je ta program prešel iz pristojnosti ministrstva za delo v pristojnost ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI). Spremembe na področju pristojnosti za štipendije Ad futura je prinesla zadnja sprememba zakona o štipendiranju. Štipendije, ki se podeljujejo študentom, so prešle pod pristojnost ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Ministrstvo: Ad futura je ključna, v praksi pa takole
Sprememba pristojnosti štipendij Ad futura je del širše strategije razvoja visokega šolstva in znanosti v Sloveniji. Kot so pojasnili na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je slovenska vlada marca lani sprejela strategijo internacionalizacije visokega šolstva in znanosti do leta 2030, ki postavlja temelje za boljšo podporo študentom in raziskovalcem pri mednarodnem sodelovanju. Glavni cilj spremembe je optimizacija podpornega sistema internacionalizacije, pri čemer bodo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije posodobili sistem visokošolskih in raziskovalnih štipendij, da bo bolj prilagojen potrebam akademske in raziskovalne skupnosti.
Ad futura je bila v strategiji prepoznana kot ključno orodje za spodbujanje internacionalizacije slovenskega visokega šolstva, zato je bila v sklopu noveliranega zakona o štipendiranju njena pristojnost prenesena na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga vodi Igor Papič. Na tem ministrstvu bodo tudi zagotavljali dodatna sredstva za ta program, pravijo. Kljub temu pa bo za izvedbo javnih razpisov še naprej skrbel Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (JŠRIPS), ki bo zagotavljal nemoten potek dodeljevanja štipendij.
Dobra dva meseca zamude že pri objavi
A v praksi se zelo zapleta. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da razpis za štipendije Ad futura letos zelo zamuja. Vsa leta doslej so ga objavili v decembru, letos pa šele 10. marca.
Z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije in ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so za Žurnal24 pojasnili, da je zamuda posledica usklajevanja med ministrstvi in prilagoditve postopkov, ki so bili potrebni zaradi spremembe pristojnosti: "Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je Ad futuro prevzelo s študijskim letom 2025/2026, za kar je bilo treba zagotoviti sredstva v proračunu za leto 2025, ki velja od 11. decembra 2024, to pa je bil pogoj, da sta se ministrstvi lahko do konca uskladili glede prenosa pristojnosti za razpise Ad futura. Posledično je bil tudi javni razpis objavljen kasneje." Razpis je bil sicer objavljen v enakem obsegu sredstev kot doslej – to je v višini 3 milijone evrov.
Za program, ki ga ne smejo več uporabljati, zapravili 266 tisoč evrov
Za pridobitev štipendij Ad futura so pogoji precej drugačni kot za državne štipendije, zato so na skladu za štipendije več let razvijali dopolnitve programa, v katerem sicer odločajo centri za socialno delo in sklad za štipendije, a tega programa zdaj ne smejo več uporabljati. Ure in ure sestankov in testiranj programa so šle tako v nič.
SIstem IS CSD je bil v letu 2000 razvit zaradi uveljavitve zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), nato pa se je leta 2010 začel razvoj sistema IS CSD2. Oba sistema predstavljata neločljivo povezano celoto, sistem pa se stalno dopolnjuje in nadgrajuje, tako da sledi številnim normativnim spremembam in tehnološkemu razvoju.
Od leta 2000 ter do 2024 se je za izgradnjo delovanje sistema tako porabilo približno 40,5 milijonov evrov. Ta znesek vključuje vzdrževanje informacijskega sistema centrov za socialno delo, dograditve in nadgradnje, izvajanje mesečnih in letnih obdelav za socialne in druge transferje, masovno tiskanje, usposabljanje uporabnikov in njegov nadaljnji razvoj. Od tega je ministrstvo za delo za vzpostavitev sklopa 'Štipendije' v IS CSD porabilo 285.220,73 evra z DDV. V naslednjih letih so na ministrstvu za delo za dopolnitve modula Ad Futura s funkcionalnostmi, ki podpirajo AF tekmovanja, AF za mednarodno mobilnost, itd. ter za nadgradnje zaradi sprememb zakonodaje na področju zakona o štipendiranju ali drugih sprememb, povezanih z delovanjem modula Ad Futura, porabili še 266.346 evra z DDV, so nam povedali.
Gre za informacijski sistem, ki omogoča celovito upravljanje vseh štipendij v Sloveniji, saj vsebuje podatke o vseh vrstah štipendij, štipendistih ter postopkih dodeljevanja in izplačevanja sredstev. Podpira tudi izvajanje več deset različnih zakonov in podzakonskih aktov. Za štipendije za študijske obiske so na skladu IS CSD uporabljali od leta 2010 naprej, za štipendije Ad futura za študij v tujini pa od leta 2017.
Isti ljudje kot lani so zdaj tvegani, bodo imeli pa še naprej dostop
Ministrstvo za delo pa ob prepisu pristojnosti za štipendije Ad futura ne dovoli, da na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije uporabljajo sistem IS CSD, ker je ta po njihovih besedah "primarno namenjen obdelavi socialnih pravic ter je tako tudi tehnično in pravno podprt": "Naslovilo se je vprašanje pravnih podlag za vodenje zbirk ter podatkovnih baz, pridobivanje podatkov od drugih virov in ustrezne pravne podlage za varovanje podatkov kot tudi tehnična podpora."
Ob tem velja poudariti, da bodo postopke vodili isti ljudje kot lani, prav tako se ni zamenjal njihov delodajalec, saj so se vedno zaposleni pri skladu za štipendije, zamenjalo se je le pristojno ministrstvo. Razpis je skoraj identičen kot lani, poleg tega pa gre tako kot lani za pridobitev pravice iz zakona o štipendiranju. Ta zakon pa določa, da se vzpostavi enoten informacijski sistem za "odločanje, spremljanje in poročanje o dodeljenih štipendijah po tem zakonu", štipendije Ad futura pa so štipendije po tem zakonu.
Še bolj bizarno je, da bodo ti isti zaposleni za spremljanje že podeljenih štipendij še naprej, najbrž še več kot deset let, uporabljali IS CSD. Zadeva se namreč zapre, ko študent ne le konča program, za katerega je dobil štipendijo, ampak izpolni obveznost zaposlitve. "Razpisi, ki so se doslej vodili v informacijskem sistemu IS CSD in še niso zaključeni, se bodo v tem sistemu tudi zaključili, saj še vedno spadajo pod pristojnost ministrstva za delo," pravijo na javnem skladu za štipendije.
Norost: Isto stvar bomo z javnim denarjem še enkrat razvijali
Na ministrstvu za delo pravijo, da so ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije že "predlagali razmislek o iskanju primerne rešitve": "Na ministrstvu za delo nadaljujemo pogovore s predstavniki ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije in jim nudimo podporo pri iskanju ustrezne rešitve."
Ker na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije ne bodo uporabljali IS CSD, to pomeni, da morajo za vodenje razpisov za štipendije Ad futura vzpostaviti lastne informacijske rešitve, ki pa jih še ni. Tako bodo razpis po besedah javnega sklada letos na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije "najverjetneje vodili z uporabo Excelove preglednice". Na ministrstvu pa medtem prelagajo odgovornost na sklad in pravijo, da je "predvideno, da javni sklad pripravi novo aplikacijo, ki bo pokrila samo potrebe Ad future, kar je veliko ožje od IS CSD". To je bila sicer menda ideja že pred leti, še pred začetkom razvoja modula za Ad Futuro, saj te štipendije nimajo praktično veliko skupnega z načinom podeljevanja državnih štipendij ali pravic iz javnih sredstev, a je bila takrat sprejeta odločitev, da se gre v dograditev sistema IS CSD.
"Na ministrstvu za delo so z javnim skladom in ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije delili tehnično specifikacijo delovanja obstoječega sistema, kar bo pohitrilo proces razvoja nove aplikacije. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije v prihodnjih letih načrtujemo nadaljnji razvoj štipendijske sheme, ki pričakovano pomeni tudi spremembe na strani informacijskega sistema," dodajajo na ministrstvu za visoko šolstvo znanost in inovacije.
Povedano bolj po domače, to pomeni, da bomo z javnim denarjem še enkrat razvijali računalniški program, ki smo ga z javnim denarjem že razvili, ki deluje in se tudi že uporablja, le zato, ker je zdaj pristojno drugo ministrstvo.
Zamude tudi pri prejemu odločb o štipendijah
Jasno je, da bo vse skupaj prineslo še večje zamude odločb, kot jih je pri štipendijah Ad futura že tako pričakovati. Na lanskem razpisu je bil recimo rok za oddajo vlog 29. 3. 2024 – odločbe so pa prejeli nekaj več kot 7 mesecev po poteku roka za oddajo vlog. "Sam proces odločanja je že tako in tako kompleksen in odvisen od več dejavnikov," na skladu razlagajo, da je eden ključnih razlogov za dolg postopek raznolikost izobraževalnih sistemov v tujini, saj se kandidati lahko prijavijo za kateri koli študijski program v katerikoli državi. Roki za sprejemne postopke, obveščanje o sprejemu in začetek študijskega leta so med državami zelo različni – v nekaterih primerih se študijsko leto začne že avgusta, drugod pa se še v septembru izvajajo sprejemni izpiti. Tako številni kandidati ob oddaji vloge še ne razpolagajo z vsemi dokazili, ki so potrebna za popolno vlogo. To pomeni, da jih sklad ne more takoj obravnavati.
Študentje, ki želijo študirati v tujini, bodo letos na odločbe za štipendije Ad futura čakali še dlje.
Z letošnjim razpisom je prišlo tudi do nekaterih vsebinskih novosti. Študijske programe bo treba uvrstiti v ustrezna področja po Klasifikaciji Klasius-P-16.
"Vsi ti dejavniki pomembno vplivajo na dolžino postopka odločanja," pravijo. "Vsekakor pa se bomo potrudili in naredili vse, kar je v naši moči, da bo sklad – po prejemu vseh popolnih vlog – čim prej izdal pozitivne odločbe," obljubljajo na skladu.
Štipendije Ad futura
Štipendije Ad futura sklad ponuja za spodbujanje mednarodne mobilnosti in izobraževanja mladih. Namenjene so tako študentom, ki želijo študirati v tujini, kot tudi tujim študentom, ki želijo študirati v Sloveniji. Programi Ad futura vključujejo različne oblike štipendiranja in sofinanciranja, kot so štipendije za študij v tujini, štipendije za študijske obiske, sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih ter sofinanciranje raziskovalnih projektov.
SLOVENCELJSTVO!
....program, za razvoj katerega so plačali več kot pol milijona evrov .....ali po domače 266.000 € ?
Članek se bere kot da se nekdo povsem na vrhu politike trudi pripeljati svojega izvajalca, da naredit tisto, kar že obstaja. Če imamo kaj, imamo pa denar, da še enkrat nekaj kupimo.