V tretjem letošnjem četrtletju so v državi že drugo četrtletje zapored beležili negativno
gospodarsko rast. Kot je sporočil nemški zvezni statistični urad, se je bruto domači proizvod (BDP)
v obdobju od julija do septembra na četrtletni ravni skrčil za 0,5 odstotka.
Nafta še kar navzdol
|
|
Cene nafte na svetovnih trgih zaradi črnogledih gospodarskih napovedi vztrajno padajo. Sod zahodnoteksaške nafte je padel na 54,92 dolarja. Še julija je bilo treba za sod odšteti 147 dolarjev. |
Slabo trgovanje s tujino
V prvem četrtletju letos je bila gospodarska rast še 1,4-odstotna, nato pa se je v drugem
četrtletju obseg BDP skrčil za 0,4 odstotka. Negativni vpliv na domačo proizvodnjo so predvsem
negativne bilance v trgovanju s tujino, pri čemer se je izvoz zmanjšal, uvoz pa precej povečal.
Naročila so tako med avgustom in septembrom padla za osem odstotkov, največ iz tujine.
Zadnji padec je bil leta 2004, tehnično pa je bila država zadnjič v recesiji v prvi polovici
leta 2003. Gospodarstvo tehnično zapade v recesijo po dveh zaporednih četrtletnih padcih rasti.
Obeti za prihodnost zaenkrat niso nič kaj svetli, saj naj bi glede na trenutno dogajanje v
globalnem gospodarstvu podatki za četrto četrtletje kazali precej podobno sliko.
Gospodarska rast na ničli?
Napovedi nemške vlade glede gospodarske rasti v letošnjem letu ostajajo pri 1,8 odstotka,
medtem ko Berlin za prihodnje leto pričakuje 0,2-odstotno rast BDP. V sredo je več vodilnih nemških
ekonomistov posvarilo, da bi se gospodarska rast prihodnje leto lahko celo ustavila, kar bi po
njihovem mnenju ogrozilo vladne načrte o spodbudah domačemu gospodarstvu. Te so sicer označili za
nezadostne, da bi imeli dejanski učinek v realnem gospodarstvu.
|
Če rast ne bo petodstotna, temveč ničelna, bi bilo to 40.000 zaposlenih
manj.
Samo Hribar Milič, GZS
|
|
Recesija v Nemčiji s posledicami tudi za Slovenijo
Kot pravi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič, slika nemškega gospodarstva v letu 2009 še ni jasna, pričakovati pa je še kakšne popravke navzdol. "To potrjuje oceno, da bo finančna kriza precej resneje ogrozila gospodarstvo," je dejal Hribar Milič.
V Sloveniji bodo po njegovih besedah neposredno najbolj prizadete panoge, ki sodelujejo z nemško avtomobilsko, lesnopredelovalno, elektro in kovinsko industrijo. "Ker pa z njihovimi slovenskimi partnerji sodelujejo tudi podjetja iz drugih panog, bo prizadeta vsa gospodarska struktura v Sloveniji," je poudaril Hribar Milič. "Zašli smo v spiralo, ki jo lahko presekamo z dvigom povpraševanja, ki ga lahko zagotovi država," je dodal.
Hribar Milič "ne želi ustvarjati panike" glede izgube delovnih mest zaradi krize. "Toda če vsak odstotek BDP v Sloveniji pomeni 7000, 8000 zaposlenih, potem lahko z vsakim odstotkom manjše gospodarske rasti pričakujemo toliko manj zaposlenih. Če rast ne bo petodstotna, temveč ničelna, bi bilo to 40.000 zaposlenih manj," je opozoril Hribar Milič. Po njegovem mnenju bodo delo najverjetneje najprej izgubili delavci na začasnem delu v Sloveniji.
Bush opozarja na preveliko vmešavanje države v gospodarstvo
Ameriški predsednik George Bush je voditelje gospodarsko največjih držav sveta pozval, naj v poskusu, da bi se izognili finančni krizi, ne opustijo svobodnega trga, saj naj bi bil ta "najboljši sistem" za rast gospodarstva.
"Zgodovina je pokazala, da je preveliko in ne premajhno vmešavanje države v trg večja nevarnost za ekonomsko prosperiteto. Naš cilj ne sme biti 'večja država', ampak 'pametnejša država'," je še povedal Bush.
