Idejo, da naj prejemniki socialnih pomoči tudi delajo, je aktualna koalicija SDS, NSi in Demokratov zapisala v koalicijsko pogodbo, podpira pa jo tudi stranka Resnica. Kasneje so se strinjali, da se o tem na posvetovalnem referendumu izrečejo volivci. Referendumsko vprašanje se tako glasi: "Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela?"
Družbenokoristna dela trenutno nalagajo sodišča. Sodišče je tisto, ki v določenih primerih nadomesti kazen zapora, denarno kazen ali globo z opravljanjem dela za skupnost.
Predlogi: Socialno pomoč zmanjšati za polovico ali ukiniti
Ker posvetovalni referendum še ne določa konkretne zakonske ureditve, koliko ur bi morali za delo sposobni delati in kakšna dela bi opravljali, bo koalicija z Resnico v primeru pozitivnega izida določala po referendumu. Glede tega, kakšne bi bile sankcije za tiste, ki bi tovrstna dela zavrnili, med predlagatelji referenduma ni enotnega predloga. Resnica je najbolj eksplicitna: po besedah njenega poslanca Nedeljka Todorovića bi človek, ki je sposoben delati, a tega ne želi, v tem primeru ostal brez socialne pomoči. Demokrati pa so v svoj program zapisali, da se socialna pomoč ob neupravičeni zavrnitvi primernega javnega dela zmanjša za polovico.
Medtem Zakonodajnopravna služba Državnega zbora opozarja, da je denarna socialna pomoč namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma. Če bi bila pomoč odvzeta zato, ker človek ne opravlja predpisanega dela, se lahko odpre vprašanje skladnosti s 50. členom ustave, ki ureja pravico do socialne varnosti.
Obstoječa ureditev sicer že določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki brez utemeljenega razloga zavrača ali opušča aktivnosti, ki bi lahko privedle do zaposlitve oziroma izboljšanja socialnega položaja.
Koliko prejemnikov socialne pomoči bi sploh lahko delalo
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo avgusta v Sloveniji brezposelnih okoli 43.250 oseb, do socialne pomoči pa upravičenih okoli 16.700. "Poudarjamo, da je med prejemniki denarne socialne pomoči veliko oseb s kompleksnimi ovirami, ki jim otežujejo prehod na trg dela," pravijo na zavodu za zaposlovanje. Dolgotrajno brezposelnih je bilo 10.277 prejemnikov socialne pomoči. "Dolgotrajno brezposelne osebe, ki so hkrati prejemniki denarne socialne pomoči, se pogosto soočajo s kompleksnimi življenjskimi okoliščinami in številnimi ovirami za vključevanje na trg dela. Pri nekaterih posameznikih so te ovire tako izrazite, da ne zmorejo opravljati niti prostovoljnega dela," poudarjajo na zavodu za zaposlovanje.
Za pridobitev socialne pomoči za delovno sposobno brezposelno osebo pogoj prijava v ustrezni evidenci zavoda za zaposlovanje
Na ključno vprašanje, koliko prejemnikov socialne pomoči bi lahko opravljalo družbenokoristna dela, na zavodu za zaposlovanje, kot pravijo, ne morejo odgovoriti, saj informacij, kako je zamišljeno opravljanje družbenokoristnega dela, nimajo. Ocenjujejo pa, da je neposredno zaposljivih le okoli osem odstotkov prejemnikov socialne pomoči, 51 odstotkov jih potrebuje dodatno podporo pri prehodu na trg dela, kar 40 odstotkov pa je tistih, ki potrebujejo intenzivno podporo in pomoč pri prehodu na trg dela. Glede na te podatke bomo na referendumu odločali o okoli 1300 ljudeh, ki bi lahko opravljali družbenokoristna dela.
Programi za aktivno vključevanje upravičencev že obstajajo
Vladna koalicija ocenjuje, da bi ustrezno organizirana družbenokoristna dela lahko predstavljala enega od ukrepov aktivnega vključevanja delovno sposobnih upravičencev do denarne socialne pomoči.
A prejemnike socialne pomoči, ki ne sodijo med dolgotrajno brezposelne, zavod za zaposlovanje in CSD že spodbujata v vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja in prostovoljstvo."Takšne oblike vključevanja posameznikom omogočajo ohranjanje ali ponovno pridobivanje delovnih navad, krepitev občutka koristnosti, pridobivanje novih izkušenj ter širjenje socialne mreže. Poleg tega lahko prejemniki denarne socialne pomoči z opravljanjem prostovoljskega dela pod določenimi pogoji uveljavljajo tudi dodatek za aktivnost," pravijo na zavodu za zaposlovanje.
Javna dela so namenjena osebam, prijavljenim v evidenci brezposelnih 12 mesecev ali več, s ciljem njihovega aktiviranja na trgu dela, socialne vključenosti ter razvoju delovnih sposobnosti.
V ukrepe aktivne politike zaposlovanja je bilo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta vključenih 2.618 prejemnikov denarne socialne pomoči, kar predstavlja dobro petino oziroma 22 odstotkov vseh vključitev.
Aktivaciji in integraciji ranljivih skupin v družbo in na trg dela pa je namenjen program Socialne aktivacije + (SA+). Projekt se osredotoča na posameznike, ki so dolgotrajno brezposelni ali socialno izključeni, ter jim nudi podporo pri razvoju socialnih, delovnih in osebnih kompetenc. "Program SA+ na celovit način prispeva k reševanju problemov socialne izključenosti in tveganja revščine ter k izboljšanju zaposljivosti udeležencev programa. Ena od ciljnih skupin za vključitev v program so tudi prejemniki denarne socialne pomoči, ni pa zanje obvezen," razlagajo na zavodu za zaposlovanje.
