Za referendum je glasovalo 11 poslancev, proti jih je bilo 44. Poleg predlagateljev so v razpravi le še v NSi napovedali, da mu ne bodo nasprotovali, v ostalih poslanskih skupinah so bili proti.
Marko Ferluga (SMC) je dejal, da je zakonsko določanje kvot za sprejem prošenj za mednarodno zaščito v nasprotju z ženevsko konvencijo o zaščiti beguncev in dublinsko uredbo, po teh predpisih pa je država dolžna obravnavati vsako vloženo prošnjo v azil.
Pobuda za referendum po njegovih besedah ne bi smela biti tako zelo nujna in potrebna, ker se je situacija glede migrantskega toka umirila. Pri tem je poudaril, da ima vlada vse vzvode in moči, da bo znala ukrepati in da je jasno opredeljeno, kakšno število ljudi bo Slovenija prevzela. Če bi predlagatelji mislili resno, potem bi k svojemu predlogu dali vsaj osnutek zakona, pa je menil Dragan Matić (SMC).
Grims: Uvažanje teh ljudi je pot v uničenje Evrope
"Treba je misliti pravi čas," jim je odgovarjal Branko Grims, SDS, in opozoril, da se situacija lahko hitro zaostri in da tudi že sedaj dnevno razpršeno pride v Evropo po 2500 migrantov. "Verjemite, da bo Evropa storila vse, da bo to razporedila," je dejal in opozoril, da Evropska komisija že sedaj napoveduje, da bodo bolj obremenjene tiste države, ki so doslej sprejele manj prosilcev za azil.
Z referendumom pa vladi po njegovih besedah ponujajo nek vzvod, na katerega bi se lahko oprla, da bi čim bolj učinkovito zagotavljala interese Slovenije tudi navzven. Znova je opozoril, da ne gre le za varnostno vprašanje, ampak tudi vprašanje identitete in kulturnega izročila. "Učinek uvažanja teh ljudi je pot v uničenje Evrope," je poudaril.
Njegov poslanski kolega Tomaž Lisec je dodal, da je vprašanje tudi, kaj si Slovenija lahko privošči.
Migracije se ne bodo ustavile
Državni sekretar z ministrstva za notranje zadeve Boštjan Šefic je soglašal, da so migracije dejstvo in bo migracijska kriza obstajala tudi v naslednjem obdobju, pri čemer ne gre le za Grčijo in Makedonijo, ampak tudi za t. i. sredozemsko pot.
Zato je po njegovih besedah pomembno, da se s tem soočimo na organiziran in premišljen način. In kot je zagotovil, so v tem kontekstu tudi vsi ukrepi EU. Vlada in vsa pristojna ministrstva bodo po njegovih besedah še naprej spremljala razmere v širši regiji, sodelujejo z Makedonijo in Grčijo, z državami višegrajske četverice.
Državni sekretar je poudaril, da so postopki priznavanja mednarodne zaščite izredno razdelani in da so v teh postopkih tudi natančni. "Vlada in ministrstvo nista bila pasivna - ne na varnostnem, ne na političnem področju," je dejal.
Pri nas le 322 prosilcev za mednarodno zaščito
Po njegovih navedbah po migrantskem valu praktično ni ostal noben migrant, na današnji dan imamo v Sloveniji 322 prosilcev za mednarodno zaščito, 35 oseb pa je v centru za tujce. Od začetka letošnjega leta je bilo skupaj 176 ilegalnih prehodov.
Sicer pa je Šefic navedel podatke ministrstva za javno upravo, da je doslej dobilo 41 ponudb različnih zasebnikov, ki za nastanitev beguncev ponujajo manjše, večje, tudi precej velike stavbe, a bo treba pogledati, kaj je primerno. Prav tako po njegovih besedah ponujajo svoje kapacitete nekatere organizacije.
dezurni@zurnal24.si
dva ssdssovska kretenčka
Zamisli, koze so mi pobegnile na desno - retardiran ti je ati domobranski
Država nima dnarja za boljše plače policajev, vojska je na psu, ogromno folka pod pragom revščine, zapufana pa do grla in še čez. Pa kljub temu bi sprejemala begunce in to toliko kot bodo drugi rekli oz. nemčija. Vzhodne države… ...prikaži več z madžarsko na čelu to rešujejo brez referenduma, pri nas pa ... No pa sej bo počlo prej, al slej, druge ni. Grobarji te države bodo vztrajali do bridkega konca.