Ukrepi, ki jih prinaša reforma trga dela, nimajo večinske podpore. Na vprašanje, ali na splošno podpirajo te ukrepe, je nikalno odgovorilo 53 odstotkov anketiranih, podporo pa je ukrepom izreklo 38 odstotkov vprašanih. Odgovori so močno povezani s starostjo anketirancev. Starejši reformo trga dela podpirajo, mlajši so izrazito proti. Visoko izobraženi so izrazili zmerno podporo (49 odstotkov). Simpatizerji SDS reformo odločno podpirajo (64 odstotkov), še navaja časnik.
Večina anketiranih je odločno zavrnila idejo, da se odmor za malico ne bi več štel v delovni čas. Temu nasprotuje kar 85 odstotkov vprašanih. Ta ideja sicer ni več aktualna, saj jo je vlada medtem že umaknila iz osnutka reforme.
Fleksibilnost v sistemu delovnih razmerij je za anketirane sprejemljiva pri zaposlovanju, ne pa tudi pri odpuščanju. Na vprašanje, ali se strinjajo z rešitvijo, da bi nov sistem delovnih razmerij omogočal večjo fleksibilnost pri odpuščanju, je pritrdilno odgovorilo 37 odstotkov vprašanih, večina, 52 odstotkov, pa negativno. Ko pa gre za fleksibilnost pri zaposlovanju, je razmerje obrnjeno.
Velika večina, 71 odstotkov vprašanih, pričakuje, da bo nova pokojninska reforma ostrejša od tiste, ki je bila zavrnjena lani na referendumu, 11 odstotkov jih meni, da bo milejša, prav tako 11 odstotkov pa, da bo enaka kot prejšnja.
Tistim, ki še niso upokojeni, so postavili še vprašanje, ali bi bili osebno pripravljeni delati do 65. leta starosti oziroma do izpolnitve 40 let delovne dobe. Kot so pokazali rezultati ankete, je kriterij delovne dobe za večino sprejemljiv, kriterij starosti pa ne. Večina, 52 odstotkov anketiranih, namreč ni pripravljena delati do svojega 65. leta, medtem ko bi jih znatna večina, 72 odstotkov, zmogla biti v službi 40 let.
11
ogledov
Reforme ne bodo pomagale k reševanju krize
Pokojninska in reforma trga dela v slovenski javnosti ne vzbujata velikih pričakovanj. Na vprašanje v anketi Dela, ali menijo, da bosta reformi pripomogli k reševanju krize v Sloveniji, je 65 odstotkov anketiranih odgovorilo, da ne.
