Slovenija
15018 ogledov

Regres lahko delavcu pripada že, če je zaposlen le pet dni

Denar, evro, štetje denarja Profimedia
Upokojil sem se 2. januarja letos. Ali mi pripada regres?" nas je z zanimivim vprašanjem presenetil bralec.

Seveda mu pripada letni dodatek za upokojence, ki bo tudi letos izplačan v petih različnih višinah odvisno od višine pokojnine. Ker je bil v pokoju skoraj celo leto, mu pripada celotni letni dodatek. Tisti, ki se upokojijo med letom, za vsak mesec, ko so pokojnino prejemali vsaj 15 dni, dobijo dvanajstino dodatka, a pod pogojem, če niso prejeli celotnega regresa za dopust.

"Uživalcem pokojnin ali nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine ali nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu še niso v celoti prejeli regresa za letni dopust. Kot mesec uživanja prejemka se šteje mesec, v katerem ga je upravičenec prejemal najmanj 15 dni," so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

A našega bralca je zelo verjetno zanimalo, ali bi mu moral regres za letni dopust izplačati tudi njegov nekdanji delodajalec.

Zakon o delovnih razmerjih v 131. členu določa, da mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (letos je to 1203,36 evra). Pravica do regresa za letni dopust je vezana na obstoj delovnega razmerja in pripada vsem delavcem v delovnem razmerju, ne glede na to, ali dopust dejansko izrabijo ali ne. Delavec, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa, izrecno določa zakon.

Ministrstvo: upoštevati je treba tudi manj kot mesec

Delavcu, ki ni zaposlen celo leto, pripada sorazmerni del dopusta, ena dvanajstina za vsak mesec zaposlitve (161. člen), pri izračunavanju sorazmernega dela dopusta pa se najmanj polovica dneva zaokroži na celoten dan.

"Zakon ne ureja podrobneje načina izračunavanja sorazmernosti v primerih, ko ima delavec obdobje zaposlitve krajše od enega meseca," so nam povedali na ministrstvu, kjer pa menijo, "da je treba dosledno upoštevati pravilo sorazmernosti trajanja letnega dopusta ter pri določanju sorazmernega dela letnega dopusta upoštevati tudi obdobje zaposlitve, krajše od enega meseca. Le ob takšni razlagi zakona je izenačen položaj delavcev, ki so zaposleni za določen čas, z delavci, ki so zaposleni za nedoločen čas, ter vseh delavcev, ki so zaposleni za določen čas, in sicer tako tistih, katerih zaposlitev dosega polne mesece zaposlitve, kot tudi tistih, katerih zaposlitev ni mogoče izraziti v celih mesecih," so nam povedali.

V osmih dneh zaposlitve do 50 evrov regresa

Če bi imel naš bralec v primeru celoletne zaposlitve pravico do 36 dni dopusta, to pomeni, da bi mu za vsak mesec zaposlitve pripadali trije dnevi dopusta. Če bi se upokojil 1. februarja, bi mu pripadala dvanajstina regresa, torej najmanj sto evrov.

Če upoštevamo navodila ministrstva, da bi bilo treba upoštevati tudi krajše časovno obdobje zaposlitve, pa bi moral biti zaposlen vsaj pet dni. V tem primeru bi mu namreč pripadalo 0,5 dneva dopusta, ki pa se skladno z zakonom zaokroži na celoten dan. V tem primeru bi mu pripadala ena šestintridesetina regresa, kar bi v primeru minimalnega regresa znašalo 33,43 evra.

Če bi imel pravico le do 24 dni dopusta, je to dva dneva na mesec, v tem primeru bi moral za en dan dopusta delati osem dni, bi mu pa v tem primeru pripadla ena štiriindvajsetina regresa ali 50,14 evra regresa.

Ministrstvo: mi dajemo zgolj neobvezujoča mnenja

Na ministrstvo so sicer poudarili, da kot upravni organ podajajo pojasnila v zvezi z zakonsko ureditvijo delovnopravnih vprašanj ter oblikujejo neobvezujoča pravna mnenja oziroma strokovna stališča z vidika splošne delovnopravne ureditve. Njihova pojasnila imajo naravo priporočila, katerega namen je zagotoviti enotnejšo uporabo zakonske ureditve v praksi. "Zakonsko ureditev razlaga Državni zbor Republike Slovenije kot zakonodajalec s sprejemom avtentične razlage. Za strokovno pomoč in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja delovna razmerja, je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo, medtem ko je za odločanje v konkretnih spornih zadevah s področja delovnega prava pristojno delovno sodišče v individualnih delovnih sporih," so zapisali.  

Povedano bolj po domače, če delodajalec v takšnem primeru noče izplačati regresa, bi se delavec moral obrniti na inšpektorat za delo, če bi mu ta pritrdil, pa delodajalec kljub temu ne bi želel izplačati denarja, pa bi moral vložiti tožbo na delovno sodišče. 

janez.zalaznik@styria-media.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.