Kdo bi moral varčevati?
Vsakdo. Še živali si pripravljajo zalogo.

Ali obstaja pravilo, koliko naj bi nekdo dal na stran?
Zlato pravilo pravi, da je treba varčevati desetino svojih dohodkov. Z višanjem prihodkov predlagam, da približno polovico tega, kar več zaslužite, privarčujete.

Kako lahko varčuje nekdo, ki ima 500 evrov plače?
Nekje morajo ustvariti tisti višek, da sploh lahko začnemo varčevati. To je temelj. Danes imamo velik nabor produktov, ki nam že z mesečnim vložkom 40 ali 50 evrov omogočajo, da smo lahko zraven.

Posojila za potrošnjo odsvetujem

Na katerih področjih najbolj zapravljamo? Po nemški statistiki je največji strošek doma. Stanovanja, hiše, vikendi. V tem smo Slovenci zelo podobni Nemcem. Živimo v prevelikih hišah, stanovanjih. Naslednja kategorija so vozila, tretja pa počitnice. V kakšnem primeru priporočate oziroma svetujete zadolžitev? Kar se tiče potrošniških stvari, je s strani svetovalcev, če seveda ne prodajajo kreditov, vedno stališče, da se kupuje z denarjem, z gotovino. Tudi avto. Hiše in stanovanja pa so takšen zalogaj, da ga redki zmorejo brez posojila.

Kaj svetujete nekomu, ki bi rad prevzel nadzor nad svojimi financami?
Najprej si mora vsakdo narediti analizo stanja: kje je po prihodkih, izdatkih, po premoženju in dolgovih. Ko to ve, gre lahko dalje. To je kot zemljevid. Ključna stvar je, da se takoj določijo tudi cilji, sicer hitro zmanjka motivacije.

In nato?
Spremljati porabo. Lahko si zapisuješ v računalniške programe, ampak glavna je doslednost, kar se tiče trošenja. Največkrat ljudem predlagam, naj plačujejo z navadno debetno kartico, ne pa s kreditno. Bančni izpisek omogoča dober pregled stroškov in dohodkov. Druge račune, na primer iz kavarn, pa spravljajte v denarnico in jih na koncu meseca vnesite v preglednico. To je težko, izredno naporno. Pa ne izvedba, ampak volja, da se tega lotiš. Sam sebi si policist. Zato je treba imeti močan motiv, motiv pa so cilji.

Kakšni so trendi na področju varčevanja?
V Sloveniji se od tega jurišnega investiranja, od kupovanja nečesa, kar je tisti trenutek zanimivo, moderno in kar raste, premikamo v načrtno varčevanje.

Za kaj ljudje največ varčujejo?
Za dodatno pokojnino, in to varčevanje bo vedno bolj aktualno.

	Vsakdo bi imel nekaj finančne rezerve. Priporoča se za od tri do šest mesecev. Če lahko z rezervo preživite eno leto, toliko bolje.

Kaj pa drugi steber?
Ta je zelo “kilavo dete”. Najbolj me moti, da imamo vsi, ki varčujemo v pokojninskih skladih, enako naložbeno politiko ne glede na to, koliko smo stari in kako dolgo bomo varčevali. To je z naložbeno-strokovnega vidika nelogično. V tujini imate na voljo več naložbenih politik, pri nas pa smo vsi, tudi zelo mladi, ki bomo še dolgo varčevali, prisiljeni v konservativno naložbeno politiko.

Vsakdo, ki ima vizitko, ni finančni svetovalec

Kdo je finančni svetovalec? Marsikdo v Sloveniji se izdaja in predstavlja kot finančni svetovalec. Vsakdo, ki ima tri minute časa in si naredi vizitko, je že finančni svetovalec. Svetovalec se je dolžan izkazati s potrdilom o opravljenem izpitu. Ker so te licence začeli ponarejevati, so objavljene tudi na spletnih straneh ATVP (www.atvp.si). Druga delitev pa je med tistimi, ki zaračunajo svetovanje, in tistimi, ki živijo od provizij prodanih produktov. To zadnje je po moji oceni že konflikt interesov.

Veste, koliko pokojnine boste imeli?
Približno tretjino svojih povprečnih plač. Preostalo si bom moral zagotoviti sam. Tega nihče ne pove na glas, ker je to politično nepriljubljena tema. Glede na staranje prebivalstva pa je že to nevzdržno. Dlje ko odlašamo, globlje reze bomo morali delati.

Torej pričakujete, da boste imeli pokojnine še manj kot tretjino plače?
Da.

Ali se zaradi davkov izplača skleniti življenjsko naložbeno zavarovanje?
Ta davčna ugodnost je eden od najpogostejših argumentov, ki jih uporabljajo zavarovalniški agenti. Naša davčna zakonodaja se je v zadnjih šestih letih trikrat spremenila in to se bo dogajalo tudi v prihodnje. Lahko rečejo, da bodo vsa izplačila od nekega datuma dalje obdavčena tako kot preostali kapitalski dobički. Konec koncev ne obstaja dobra argumentacija, zakaj bi bilo naložbeno varčevanje v okviru police Galileo drugače obdavčeno kot direktna naložba v Galileo.

	Trenutno je cena svetovanja pri nas sto evrov. Nekoliko jo prilagodimo glede na situacijo banke.

Kdaj in kako naj bi začeli varčevati za otroke?
Odgovor bo tak kot pri vseh varčevanjih: čim prej. Smiselno se mi zdi, da lahko postopoma vplačuješ manjše zneske. Kot zanimivo možnost vidim sklade, razne oblike življenjskih in naložbenih zavarovanj. Agenti z marketinškimi prijemi svetujejo, naj starši življenjsko zavarujejo otroka za deset do petnajst let, ko bo šel študirat. V tem ne vidim smisla. Vsekakor pa je dobrodošlo nezgodno in invalidsko zavarovanje otrok.

Kaj ni življenjsko zavarovanje smiselno, kadar je nekdo odvisen od tebe?
Tako je, zato mora biti zavarovan tisti, ki varčuje, otrok pa naj bo upravičenec. Poleg tega je treba upoštevati še leta študija. Varčevanje naj se torej ne konča pri 18, 19 letih. Če je torej otrok star pet let, nimamo na voljo 13 let, ampak 13 plus pet, šest let.

	Ljudje si poskušajo dvigniti prihodke z menjavo službe, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo, poskušajo napredovati, poiščejo honorarno službo, gredo na svoje.

Priporočate uporabo raznih kartic, ki omogočajo popuste?
Ob razumnem trošenju, da. Potrošnik kupuje stvari, ki bi jih tako ali tako kupoval, ceneje, trgovec pa tudi lažje vidi, kakšne so potrebe. Poznam zgodbo, ko je skupina deklet kupovala na eno kartico, da so maksimizirale popust. Če pa kupujemo lonce samo zato, ker so cenejši, čeprav dve garnituri loncev že imamo doma, je pa to druga zgodba.

Ali pri nas sploh razmišljamo o dolgoročnem najemanju stanovanj?
Zelo malo, čeprav se v zadnjih nekaj letih to spreminja. Imam na primer znanca, ki za stanovanje, vredno 400 tisoč evrov, plačuje tisoč evrov najemnine. Se pravi, da je razmerje 1:400 za odplačilo. Takega stanovanja se ne izplača kupiti.

Kakšno je sicer razmerje med najemnino in ceno nepremičnin?
Navadno nekje 1:200, 1:300.