"Rešujmo probleme v bližnji prihodnosti"

Kandidat za ministra za gospodarstvo Matej Lahovnik je pred dvemi dnevi predlagal razbremenitev gospodarstva v obliki znižanja prispevkov za socialno varnost, in sicer bi prispevno stopnjo znižal za pet odstotnih točk. To naj bi za delodajalce pomenilo približno 650 milijonov evrov prihranka. Razliko bi pokrili iz državnega proračuna. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je spomnil, da se s prispevki financirajo pravice iz zdravstvene, pokojninske in invalidske blagajne ter iz naslova brezposelnih. Zdi se mu sporno, da bi se prispevna stopnja znižala za vse delodajalce, ne glede na to, kako poslujejo. Po njegovem bi bilo treba ob morebitnem selektivnem znižanju tako od države kot podjetij dobiti zagotovila, da bo določeno podjetje s tem mogoče rešiti.

Rezultat zmanjšanja prispevne stopnje za vse bi pomenil večje dobičke nekaterih podjetij, hkrati pa bi bilo treba zaradi povečane obremenitve proračuna zvišati tudi davke. Meni, da bi račune plačali tisti, ki so pomoči najbolj deležni. Prepričan je, da bi se s prenosom na proračun zmanjšala avtonomija teh blagajn. "Če so nekatere pravice vezane na proračun, bodo pri klestenju proračuna te pravice prve na udaru," opozarja Semolič. ZSSS sicer podpira usmeritev, da bi država, če bo zaradi finančne krize prišlo do velikega padca povpraševanja, pospešila nekatere investicijske projekte, kot so gradnja dodatnega avtocestnega programa, sanacija železnic in izvedba nekaterih energetskih projektov. Menijo pa, da bi bilo treba pospešiti gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. S tem bi pomagali reševati stanovanjske probleme mladih.

Glede cilja bodočega ministra za finance Franceta Križaniča, ki je napovedal zvišanje minimalne plače na približno 1000 evrov bruto do konca mandata, Semolič pravi, da so sindikati bolj vpeti v probleme v bližnji prihodnosti. Če pa mislijo resno, je dejal, bodo upoštevali predlog ZSSS in minimalno plačo najprej zvišali na 500 evrov neto.