Na Elektru Ljubljana trdijo, da je pod zemljo desetkrat dražje, medtem ko se civilna iniciativa ne strinja.
Za razliko v ceni – 20 milijonov evrov – Bartolj meni, da je navadnemu Zemljanu težko razumljiv pojem, zato pojasnjuje, da je to 20 NLB primerov Kramar, 160 dvosobnih stanovanj, 2.600 twingov ... "Tudi če bi bila naša država tako bogata, da bi si to lahko privoščila, je primer vreden tudi ekonomskega premisleka. Ker pa tega denarja preprosto ni, zgolj izgubljamo dragoceni čas, ko bi lahko že kaj naredili," meni Bartolj.
Drugje je ceneje
"Pri predstavitvi naložbe so prikazali le začetni investicijski vložek, pa še tega v pretirani različici, saj v nobeni drugi državi Evropske unije razlika med stroški gradnje daljnovoda in kablovoda ni tako velika," pravi Marko Vide iz civilne iniciative za vkop daljnovoda, kjer so prepričani, da na Elektru Ljubljana s podatki o desetkratni ceni zavajajo javnost, da bi ta opustila svoje zahteve po vkopu.
Elektro Gorenjska, kot dodaja Vide, v svojih strokovnih mnenjih predstavlja stroške gradnje kablovoda le kot od tri- do šestkrat višje od primerljivega daljnovoda, in to na zahtevnejšem terenu, kot je ta med Bršljinom in Gotno vasjo. "Pri teh izračunih pa ne bi smeli zanemariti niti stroškov vzdrževanja, ki so pri klasičnih daljnovodih približno tisoč evrov na kilometer na leto, pri kablovodih pa sto evrov na kilometer," dodaja Vide.
Župan išče kompromis
"Zemeljski vod je toliko dražji, da bi celotna naložba to težko prenesla. Dejstvo je, da v celoti ne bo možno ugoditi vsem krajanom, delno pa bo vod moral iti v zemljo," pravi župan Alojz Muhič. Dodaja, da je na daljnovod treba gledati z dveh zornih kotov: zavarovanja zdravja občanov in elektrozanke za trajno oskrbo.
