“Kakšna kriza? Za tiste, ki imajo denar, je ni. K meni prihajajo ljudje, veliko jih je tudi iz Ljubljane, in se zanimajo za stvari, katerih cene se gibljejo okoli 50 tisoč evrov in več,” pove tržaški starinar Bruno Visintin, ko ga pobaramo, kako mu gre posel. Srečali smo ga na 27. Trieste Antiqui, enem izmed največjih mednarodnih prodajnih sejmov starin.
V eni od tržaških obalnih palač v bližini trga Unita si jo je mogoče ogledati še jutri. Za marsikoga je na prireditvi morda najbolj zanimiva ena od največjih zasebnih zbirk šmink in pudrnic na svetu v lasti princese Taxis, številni primerki so namreč unikati. “Tokrat si pomagamo z njeno zbirko, lani smo imeli torbice. Ves denar, ki ga ob ogledu – zbirka namreč ni na prodaj – podarijo obiskovalci, gre za boj proti raku,” razloži Maria Grazia Panariello, predstavnica italijanskega nacionalnega združenja za raziskave raka. Poudari, da sodelujejo tudi s številnimi slovenskimi zdravniki.
Med prodajalci manj mondenih stvari smo srečali tudi Suzanne McKelvie Manfroni iz Riminija. Njena zgodba je zanimiva: “Pred 40 leti sem prišla kot turistka iz Newcastla v Rimini, tam srečala nekega Italijana, se zaljubila in ostala. Prvih 20 let sva imela restavracijo, potem sva začela prodajati stare angleške stvari; nimava starinarnice, hodiva od sejma do sejma,” razlaga Suzanne. Posel je padel za skoraj 30 odstotkov, kot pravi, pa se z njim vseeno še vedno dobro živi.
