– Tovarne po svetu so leta 2004 proizvedle med pet in šest bilijonov plastičnih vrečk.
– Tudi biorazgradljive vrečke na škrobovi osnovi imajo svoje pomanjkljivosti. Z vidika potrebne energije za njihovo izdelavo so bolj potratne kot običajne polipropilenske vrečke. Zaradi uporabljenega krompirjevega škroba se manjša razpoložljiva površina za pridelovanje hrane, zaradi česar se ta draži. Tudi te vrečke je treba odložiti v za to namenjene kontejnerje in se jih ne sme kar odvreči.
– V povprečju Slovenec na leto porabi od 150 do 300 plastičnih vrečk.
– Plastične vrečke nikoli ne razpadejo, ampak se zgolj spremenijo v strupen prah.
– Najboljša alternativa so vrečke iz blaga.
Bralec nam je potožil, da na avtomatski blagajni v Mercatorjevem centru v Šiški ni možnosti izbire in kupec mora vzeti plastično vrečko. Na Mercator smo zato naslovili vprašanje, zakaj kupcem ne ponudijo drugih alternativ.
V Mercatorju odgovarjajo, da je postopek nakupa na tako imenovanih tik tak blagajnah drugačen. K avtomatu, na katerem se izdelki skenirajo, spada tudi tehtnica, na kateri so posebne vrečke.
Izdelke je po skeniranju treba zložiti v vrečko na tehtnico, saj je to kontrola, da izdelki, ki so bili skenirani, ustrezajo seštevku cen izdelkov za plačilo. Zato kupci na tehtnico ne morejo položiti svojih vrečk, pojasnjujejo v trgovcu.
Na hitro ne gre
Na vprašanje, kako se to vklaplja v njihovo strategijo varstva okolja in ali so že razmišljali o ukinitvi plastičnih vrečk, pri najboljšem sosedu pojasnjujejo, da gre pri tem za postopno spreminjanje navad. V ta namen so slovenskim gospodinjstvom podarili trajnejše nosilne vrečke in kupce pozvali, naj pazijo na porabo plastičnih vrečk.
Poslovna skrivnost
Koliko vrečk na leto porabijo v Mercatorju, ne želijo razkriti, češ da gre za poslovno skrivnost. So pa konec leta 2008 zmanjšali število porabljenih brezplačnih vrečk za 18 ter število večjih plačljivih vrečk za 15 odstotkov.
Tudi v Sparu nam na vprašanje, koliko vrečk na leto porabijo, niso odgovorili. So pa poudarili, da strankam ponujajo možnost nakupa biovrečke iz škroba, ki so po njihovih besedah pri kupcih naletele na zelo pozitiven odziv.
Poleg tega kupcem ponujajo tudi kartonske škatle in večje vrečke za daljšo uporabo. Tudi na vprašanje, koliko bi na leto prihranili z njihovo ukinitvijo ter ali o ukinitvi sploh razmišljajo, niso odgovorili.
Zgledi iz tujine
Ker velika količina plastičnih vrečk predstavlja težave po vsem svetu, so se z njimi spopadli na različne načine. Danci so leta 1994 obdavčili embalažo, vključno z nakupovalnimi vrečkami, in dosegli njihovo 66-odstotno zmanjšanje, navajajo v nevladni organizaciji Umanoteri. Obdavčili so jih tudi Irci in dosegli 90-odstotno zmanjšanje.
Na Tajvanu so z zaračunavanjem za vrečke njihovo porabo zmanjšali za 69 odstotkov. V Južnoafriški republiki so predpisali največjo debelino vrečk na 0,3 milimetra. Rezultat je bil 90-odstotni upad uporabe.
Ponekod pa so se zadeve lotili bolj drastično in vrečke povsem prepovedali. Med te države spadajo Bangladeš, Ruanda, Butan, Kenija, Uganda in Somalija.
