V nadaljevanju preberite:
- Neuradni rezultati referenduma o ukinitvi RTV prispevka, kažejo na preobrati.
- Proti ukinitvi je po podatkih, objavljenih ob 6.20, glasovalo 50,04 % tistih, ki so oddali glas, za ukinitev pa 49,96 %.
- Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči.
Kot je na spletni strani objavila državna volilna komisija, je proti ukinitvi prispevka 50,04 odstotka doslej preštetih glasov, za ukinitev pa 49,96 odstotka. Izidi sicer še niso dokončni. Po preštetih 99,98 odstotka glasovnic je za ukinitev rtv-prispevka glasovalo 461.073 volilnih upravičencev, proti pa 461.765. Razlika je torej le 692 glasov.
Kot kaže, bodo o končnem rezultatu tako odločili šele glasovi, ki so bili oddani po pošti. Okrajne volilne komisije bodo danes po 12. uri prištele glasovnice, prispele po pošti iz Slovenije, 19. oktobra pa bodo ugotavljali še rezultate prispelih glasov iz tujine.
Še do zgodnjih jutranjih ur so izidi posvetovalnega referenduma sicer kazali, da je več volivcev glasovalo za ukinitev rtv-prispevka.
Pobudniki referenduma, koalicija z Resnico, so poudarjali, da državljani ne bi smeli biti prisiljeni plačevati programov, ki jih ne gledajo ali poslušajo. "Razlog za ukinitev RTV-prispevka je v oceni predlagatelja, da je sedanji sistem financiranja RTV Slovenija zastarel in da ne zagotavlja dovolj jasne povezave med porabo javnih sredstev, učinkovitostjo poslovanja in odgovornostjo do državljanov. Sedanji sistem pomeni, da mora zavezanec RTV-prispevek plačevati ne glede na to, ali programe RTV Slovenija spremlja oziroma uporablja njihove storitve. Gre za obvezno posebno dajatev, ki zagotavlja RTV Slovenija avtomatičen prihodek," so povedali pri Resnici. Skupaj s prehodom na drugačen način financiranja so predvideli tudi organizacijske ukrepe in zmanjšanje števila zaposlenih na 1.500 v naslednjih petih letih.
V primeru, da bi prišlo do ukinitve RTV prispevka, bi financiranje potekalo preko proračuna. Kritiki prenosa financiranja RTV iz prispevka na proračun so opozarjali, da tak način financiranja omogoča možnost političnih pritiskov vladajoče garniture v obliki morebitnega pogojevanja denarja z namenom vplivanja na uredniške odločitve.
Pri posvetovalnih referendumih kvoruma ni, rezultat pravno ni zavezujoč, visoka volilna udeležba pa referendumu da več politične teže.
Kakšni so izidi preostalih treh referendumov?
Zakon o parlamentarni preiskavi so volivci po zadnji podatkih zavrnili z 51,26 odstotka glasov, 48,74 odstotka tistih, ki so glasovali, je zakon podprlo.
Pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom podpira 60,54 odstotka volivcev, 39,46 odstotka jih je bilo proti.
Za ukinitev volilne pravice državljanom tretjih držav je glasovalo 55,29 odstotka tistih, ki so oddali svoj glas, proti pa 44,71 odstotka.
Slovenec: Ne dam svojega socializma, ne dam svoje mafije. Štokholm na kubik.
Živela korupcija! In ubogi ljudje, ki delajo zanjo namesto zase!
Dejansko pa je parlamentarna komisija delovala kot politična policija pod Golobom, ko jo je vodila Tamara Vonta, ki je sedaj ovadena, ker je redno prekoračevala vsa svoja pooblastila in zlorabljala položaj in ljudem, ki sploh niso bili preiskovanci ampak so… ...prikaži več bili poklicani kot priče, povzročala veliko škodo. Slovenci res živijo na Marsu! Niti toliko niso, da bi prebrali material, ki so ga dobili na dom!!!! Potem jih dobesedno nategneta milijonar Štrukelj in razvajena bogatunka Nika Kovač.