Še enajst kandidatov za Galileo

Med njimi sta po dve italijanski in francoski, po tri nemška in britanska ter eno nizozemsko podjetje. Med enajstimi izbranimi kandidati so: italijanski ThalesAleniaSpace in nizozemska Logica (za inženirsko podporo), francoski ThalesAleniaSpace in britanska Logica (za zemeljsko infrastrukturo), britanska Astrium in G-Nav grouping (za zemeljske kontrolne postaje), nemška Astrium in OHB System (za vesoljski segment oziroma za satelite), francoska Arianespace (za izstrelitvene storitve) ter britanski Nav-up grouping, nemški DLR in italijanski Telespazio (za izvedbena dela).

Sistem do 2013
Vseh satelitov je 30, vendar so bila naročila za prve štiri že izvedena. Drugi od teh štirih satelitov je bil v vesolje izstreljen aprila letos, kmalu potem ko je EU pod slovenskim predsedstvom dosegla dogovor o uredbi o izvajanju Galilea, ki ureja tudi področje razpisov. Za Galileo je sicer v celoti namenjenih 3,4 milijarde evrov. Cilj EU je, da bi bil sistem vzpostavljen do leta 2013.

Sistem javnih naročil je v skladu z novembrskim dogovorom razdeljen na tri dele: sistemski, preskrbeni in izvedbeni, ti pa nadalje na šest svežnjev. Prvi vključuje inženirsko podporo, drugi zemeljske kontrolne postaje, zemeljsko infrastrukturo, 26 satelitov in izstrelišča, tretji pa izvedbena dela, ki vključujejo dva kontrolna centra, v italijanskem Fucinu in nemškem Oberpfaffenhofnu, ter center za varstvo življenja v Madridu.

Slovenska podjetja v poznejših razpisih
Ministri so novembra odločili, da se lahko največja podjetja potegujejo le za dva svežnja in da morajo 40 odstotkov deleža prepustiti podizvajalcem, malim in srednjim podjetjem. Priložnost za slovenska podjetja je predvsem v sodelovanju v tako imenovanem sedmem svežnju manjših ponudb. Slovenska podjetja je tako pričakovati v razpisih v poznejših fazah razvoja projekta Galileo.

Galileo bo natančnejši
Galileo, s katerim želi EU konkurirati ameriškemu GPS, kitajskemu Compasu in ruskemu Glonasu, naj bi bil sicer združljiv s 24 sateliti ameriškega GPS in naj bi za več kot dvakrat izboljšal zmogljivosti GPS. Izboljšal naj bi signale na oddaljenih območjih na severu Evrope ali v velikih mestih, kjer so motnje zaradi nebotičnikov.

Prav tako naj bi bil Galileo natančnejši – z evropsko tehnologijo naj bi bilo namreč mogoče položaj predmeta na zemeljski površini določiti na meter natančno, medtem ko ga je mogoče z GPS izmeriti na pet metrov natančno. In medtem ko GPS nadzira ameriška vojska, naj bi Galileo vodile izključno civilne oblasti, čeprav naj bi bil na voljo tudi v vojaško uporabo.