Slovenija
33159 ogledov

"Šef me kliče in sprašuje, do kdaj še mislim biti na bolniški"

poškodba, zavarovanje, zdravje Profimedia
Ker je veliko na bolniški, jo skrbi, da jo čaka odpoved. Takih in podobnih primerov je pri nas veliko.

"Sodelavci in sodelavke me grdo gledajo, ker stalno rabim nadomeščanje," pravi mamica, ki je v službi veliko odsotna zaradi nege mlajšega otroka, ki je "stalno bolan". Boji se, da bo zaradi odsotnosti dobila odpoved. Takih in podobnih primerov je kar nekaj. Ena od mamic je na forumu Starševski čvek izpostavila primer, ko so njenemu možu kratili pravico do nege otroka, ker "ga rabijo v službi". 

V praksi se zaposleni soočajo tudi s primeri, ko jih v času bolniške delodajalci kličejo ali pa celo preverjajo, kaj počnejo s pomočjo detektivov. "Šefu sproti javljam, do kdaj imam bolniško, bolniški list sem mu dostavila, vendar me kliče po telefonu večkrat na dan, kar me psihično obremenjuje, ker me sprašuje, do kdaj mislim še biti na bolniški," je svojo izkušnjo delila zaposlena. 

"Dva tedna sem bil bolniško odsoten zaradi poškodbe roke. Ker se veliko ukvarjam s športom, sem vmes tudi malo treniral, ne da bi obremenjeval roko seveda (sprehodi, lažji tek ipd.) Kasneje sem dobil opomin delodajalca, da nisem spoštoval navodila zdravnika, da moram mirovati in da sem tako kršil bolniški stalež," je svojo izkušnjo predstavil bralec. 

bolniški list, bolniška | Avtor: Žurnal24 Žurnal24

"Bolniški stalež ni odvisen od volje delavca"

Določene pritiske in kršitve opažajo tudi pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Delavci največkrat poročajo o kršitvah predvsem, ko gre za "kontaktiranje delavcev in delavk oziroma nalaganje dela kljub bolniškemu staležu, kar je ena izmed nevarnosti, ki se pojavlja ob razširitvi dela na domu in je lahko eden od skritih problemov". 

"Druga nevarnost s tem v zvezi je ta, da delavec/delavka kljub bolezni ne gre v bolniško, ampak raje dela od doma, kar ima na dolgi rok lahko slab vpliv na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu," opišejo primer. 

"Predstavljamo si, da bi v določenih primerih seveda lahko prihajalo tudi do šikaniranja ali diskriminacije zaradi večkratnega ali daljšega bolniškega staleža. Nujno je na tem mestu poudariti, da bolniški stalež ni odvisen od volje delavca, ampak o njem odloča osebni oziroma imenovani zdravnik. Delavec 'ne vzame bolniške' in ne 'gre na bolniško' - odgovornost za potrditev bolniškega staleža je na medicinski stroki," poudarjajo. 

Delodajalci se lahko odločijo, da preverijo izvajanje odločbe o bolniškem staležu. Zdravnik namreč ob odobritvi bolniškega staleža predpiše režim gibanja v tem času. Režimi so si lahko med seboj zelo različni – od strogega mirovanja pa do sprehodov in odhodov izven kraja bivanja. Znani so primeri, ko so delodajalci s pomočjo zasebnih detektivov preverjali, ali se zaposleni držijo navodil zdravnikov. V primeru odkritih kršitev, lahko zaradi tega pride tudi do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 

zasebni detektiv | Avtor: Profimedia Profimedia

"Delodajalci najemajo detektive za sledenje in preverjanje statusa režima gibanja v času bolniškega staleža pri osebnem zdravniku delavca v primeru prijav ali suma zlorabe bolniškega staleža. Prijavitelji so tako sodelavci kot nadrejeni. Točnih podatkov o tem, kakšen je delež primerov, v katerih pride do nadzora, nimamo. Je pa ta v določenih primerih bolj verjeten, v kolikor gre za delavca, ki je pri delodajalcu zaradi različnih razlogov lahko nepriljubljen. Vsekakor pa delavcem svetujemo, da v času bolniškega staleža dosledno upoštevajo navodila zdravnika. Navsezadnje je namen instituta v izboljšanju zdravstvenega stanja delavca," svetujejo v ZSSS. 

Po povratku lahko postanejo "moteč element"

V praksi se lahko zgodi, da so nekateri delavci veliko odsotni zaradi kratkotrajnih bolniških odsotnosti ali zaradi izrabe pravice do nege otroka. Na vprašanje, ali v praksi zaznavajo primere, ko delodajalec poskuša odpustiti delavca zaradi "preveč" kratkotrajnih bolniških odsotnosti, v ZSSS odgovarjajo pritrdilno. "In tudi v primerih daljših bolniških odsotnosti," dodajajo. "Ti delavci lahko postanejo po povratku na delo moteč element za ekipo sodelavcev oz. za vodilne. Beležimo več primerov, da so zaradi dolgotrajne odsotnosti ali pogostega koriščenja nege za otroka, po povratku nazaj na delo šikanirani, mobingirani s strani sodelavcev ali nadrejenih. Običajno situacija preide v trajno 'nagajanje' (izolacija od informacij, podtikanja, nalaganje preveč dela ipd.) z namenom, da bi obupali in sami podali odpoved, ker so postali nepotreben člen v ekipi. V času njihove odsotnosti so se bodisi kreirale nove delovne skupine bodisi je delodajalec zaposlil ali prerazporedil drugega delavca na to delovno mesto," predstavijo primere iz prakse. 

"Potrebno je opozoriti, da gre pri neenakem obravnavanju ali povračilnih ukrepih zoper delavca zaradi njegovega zdravstvenega stanja za diskriminacijo, ki jo zakon direktno prepoveduje. Ponovno poudarjamo, da je bolniški stalež posledica presoje in potrditve osebnega oz. imenovanega zdravnika in ni stvar proste presoje delavca," poudarjajo sindikati. 

otrok, poškodba, prijatelji, barvice, zavarovanje, narava | Avtor: Profimedia Profimedia

Med najpogostejšimi vprašanji na temo bolniških odsotnosti, s katerimi se zaposleni obračajo na ZSSS, so razlaga režima gibanja v času bolniškega staleža (zaprti/odprti); možnosti za koriščenje oz. podaljšanje veljavnosti letnega dopusta v primeru daljše bolniške odsotnosti; koriščenje letnega dopusta v času delne bolniške odsotnosti; pravica do solidarnostne pomoči  zaradi daljše bolniške odsotnosti; odmera oz. višina bolniškega nadomestila v primeru odsotnosti zaradi bolezni/poškodbe pri delu, za primere do 30 dni odsotnosti v breme delodajalca ali nad 30 dni v breme ZZZS; možnosti za odškodninsko tožbo zoper delodajalca zaradi posledic poškodbe pri delu; izostanek napredovanja/ nagrajevanja v službi zaradi dolgotrajne odsotnosti …

Kaj pravi zakon?

Do odpovedi v času bolniškega staleža lahko pride, vendar zakon o delovnih razmerjih predvideva določene posebnosti, ki jih mora delodajalec upoštevati. V primeru odpovedi pogodbe delavcu, ki je na bolniški odsotnosti, zaradi poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, delavcu delovno razmerje preneha šele z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo. Odpovedi namreč ni mogoče odložiti v nedogled. Skladno z zakonom po poteku šestih mesecev po izteku odpovednega roka delavcu delovno razmerje avtomatično preneha. Izjeme pa ne veljajo, če je razlog odpovedi začetek postopka za prenehanje delodajalca ali če gre za odpoved iz krivdnih razlogov. 

Veliko primerov ni črno-belih, zato se marsikdo po pomoč obrne na pravne strokovnjake. V primeru, da imajo sklenjeno zavarovanje brezplačne pravne pomoči, imajo krite določene stroške – tudi v primeru izgubljene sodbe. Za minimalno mesečno premijo zavarovanec pri Zavarovalnici Araga pridobi možnost nasveta odvetnika enkrat mesečno, se izogne visokim sodnim in odvetniškim stroškom, zavarovanje pa lahko koristi tako v Sloveniji kot v Evropi.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 40
  • izotk 07:50 27.maj 2024.

    Najbolj zanimivi so tile "športniki". Se v svojem prostem času poškoduje in potem na stroške firme je doma. Takom bi trgal dopust. Pa ko bi vedeli koliko je napisanih bolnišk, ker so ljudje leni.

  • Stampedo 06:19 27.maj 2024.

    Pri bolniški odsotnosti smo tudi še v socialnem socializmu. Na zahodu drug dan pride varuška, ki pazi na bolnega ...

  • bojovi 20:23 26.maj 2024.

    Hah pr nas sam da je lepo vreme pa že padajo bolniške.