V obdobju od leta 2000 do lani je bilo v Sloveniji skoraj 1.300 nezakonitih sečenj v gozdovih. V lanskem letu so na Zavodu za gozdove zabeležili 451 primerov nezakonitih posegov v gozd, kar je v primerjavi z letom poprej kar za 250 odstotkov več. 95 odstotkov vseh tovrstnih primerov je bilo s področja kmetijstva.
"Ljudje so predvsem slabo obveščeni o tem, da je pred krčenjem treba pridobiti soglasje. Če se ugotovi nezakonito krčenje, primer predamo gozdarski inšpekciji," nam je povedal Dragan Matijašić iz Zavoda za gozdove. Če ugotovijo, da tudi v primeru podane vloge zavod ne bi podal soglasja, sledi globa in zahteva, da se gozd vrne v prvotno stanje.
V obdobju desetih let, od 2000 do vključno 2009, je Zavod za gozdove prejel 7.525 vlog za izdajo soglasij za posege v gozdnem prostoru. V 7.082 primerih so izdali soglasje, v 443 primerih, pa ne.
Posebna skupina za rešitev težav
Zaraščajoče površine so vendarle še vedno večje od izkrčenih; zaraščajo se predvsem opuščene kmetijske površine v odročnih predelih podeželja, pritiski na krčitve pa so izraziti predvsem v bolj naseljenih območjih, kjer je gozda že zdaj malo.
Zavod za gozdove je skupaj z Biotehniško fakulteto danes pripravil posvetovanje o problematiki upravljanja gozdnega prostora, ki postaja zaradi pogostih nesoglasij vse zahtevnejše. V okviru posveta bodo ustanovili posebno skupino, ki bo sestavljena iz strokovnjakov različnih inštitucij. Ta bo imela konec meseca prvi sestanek, kjer se bo dogovorila, v kateri smeri bi lahko sprejeli rešitve.
