Kriza. “Za svojo prihodnost je treba delati v tem trenutku. Zrelo in odgovorno je, da razmišljamo, kako se želimo počutiti v prihodnje, in se skladno s tem že zdaj tudi vedemo in ravnamo,” pravi Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije. Dodaja, da se morajo ljudje zavedati, da ni dobro živeti nekakovostno že danes: “Ni treba, da se ljudje bojijo stvari, ki se nemara utegnejo zgoditi, so nervozni in depresivni, ker bodo mogoče izgubili službo, ker bo morda potrebna evropska pomoč ... To sekiranje na zalogo je v bistvu nekakšno pomagalo, da stopimo korak nazaj, stran od svoje odgovornosti. Odgovoren človek se ne sekira na zalogo, ampak vzame stvari v svoje roke.”
Manj porabljamo, bolj srečni
Podatki urada za makroekonomske analize kažejo, da je lani, zlasti v jeseni (v tretjem četrtletju), poraba slovenskih gospodinjstev strmoglavila, po drugi strani pa jesenska raziskava Politbarmeter kaže, da se je v tem času povečal odstotek tistih, ki se počutijo zelo srečne. Teh je bilo 22 odstotkov, za pet odstotnih točk več kot leto pred tem. Za primerjavo – leta 1992 je bilo zelo srečnih le 8,7 odstotka ljudi.
Občutek sreče sicer ni nujno povezan z zadovoljstvom z materialnim življenjem. Ob omenjenem povečanju deleža tistih, ki so zelo srečni, se je namreč hkrati povečal delež tistih, ki s svojim materialnim življenjem niso zadovoljni.
V povprečju je sicer z materialnim statusom zadovoljna dobra polovica ljudi (55 odstotkov); na zadovoljstvo posameznikov pa vpliva tudi to, kdo je na oblasti. Janševa vlada je občutek zadovoljstva z materialnim dala desno opredeljenim (teh je bilo sedem odstotnih točk več od povprečja), preferenti stranke SDS pa so kar v 73 odstotkih zadovoljni z materialnim življenjem.
