Tvegano življenje mladih
IREFREA, mednarodna raziskovalna mreža, je od leta 2005 do leta 2007 raziskovala tvegano vedenje mladih v devetih evropskih mestih, tudi Ljubljani. Ugotovitve so naslednje:
1. Alkohol že pri 14 letih in pol
Alkohol je prva droga, s katero se mladi srečajo v nočnem življenju. V povprečju začnejo piti pri 14 letih in pol, pozneje poskusijo tobak. Skoraj 35 odstotkov mladih uživa alkohol do štirikrat na teden, 21 odstotkov vsaj enkrat na teden.
2. Droga pri 16 letih
Marihuano začnejo uživati okoli 16. leta, med anketiranimi kar 23 odstotkov kadi najmanj enkrat na teden, nekaj več kot 15 odstotkov jih je z marihuano le eksperimentiralo. Trideset odstotkov jih ni nikoli poseglo po tej drogi. S heroinom, kokainom in LSD se srečajo med 17. in 18. letom. Redno jih uživa kokain 13,6 odstotka, 11 odstotkov pa ekstazi.
3. Seks pod vplivom alkohola
Več kot 62 odstotkov anketiranih je imelo spolni odnos pod vplivom alkohola, skoraj 34 odstotkov pod vplivom drog. Več kot 23 odstotkov se je že testiralo za spolno prenosljive bolezni, več kot 20 odstotkov mladih ni nikoli uporabilo kondoma. Verjetnost spolnih odnosov do 16. leta se pri uživanju marihuane poveča za 1,5-krat, pri kokainu za 5,7-krat, pri ekstaziju pa celo za 9,3-krat.
4. Za volan vinjeni in drogirani
Zdi se, da zdravje ni pomembno
Med žurerji je bistveno več uporabnikov drog kot med tistimi, ki ne ponočujejo. Bolj ko je njihova zabava povezana z nočnim življenjem, več časa preživijo v lokalih. Mladi v Ljubljani preživijo najmanj časa zunaj, povprečno 4,7 ure, največ v Berlinu, 7,3 ure. Lokal izbirajo po tipu glasbe, kar 73,5 odstotka mladim je pomembna varnost.
Po koncu žuranja se več kot 35 odstotkov mladih pelje z lastnim prevozom, okoli 33 odstotkov jih vzame taksi, manj kot 20 odstotkov jih gre z javnim prevozom. Več kot tretjina se je vsaj enkrat peljala z nekom, ki je vozil pod vplivom alkohola ali drog, 17,4 odstotka jih je vozilo vinjenih, 12,4 odstotka pa pod vplivom drog.
5. Nasilni ali žrtve nasilja
Skoraj 20 odstotkov mladih je bilo priča nasilju v lokalu, deset odstotkov jih je izkusilo grožnje ali poškodbe. Tretjina jih je vozila brez izpita in uničevala tujo lastnino. Skoraj 40 odstotkov jih je kradlo v trgovinah, 10,5 odstotka je članov raznih tolp.
Lokali kot kraj za druženje
Nočni lokali so postali eni od redkih prostorov, kjer se mladi sploh še lahko družijo, ugotavlja Matej Košir z Inštituta Utrip, ki sodeluje v mednarodnem projektu za izboljšanje varnosti mladih v nočnih lokalih.
"Proaktiven priročnik bo lastnike lokalov usmerjal k ustvarjanju varnejšega okolja za nočno življenje mladih," pravi Košir, ki ocenjuje, da so se v zadnjih 15 letih incidenti v nočnem času povečali. Pogostejše so oblike tveganega vedenja mladih, kot so tvegana spolnost, nasilje, razgrajanje in uživanje drog.
Policisti opažajo napredek pri samozaščitnem vedenju mladih, ki v večji meri poskrbijo za varen prevoz na zabavo oziroma z nje, je pa veliko kršitev zaradi nastopaškega in izzivalnega vedenja. Opažajo tudi napredek pri organizatorjih različnih prireditev, ki morajo v prvi vrsti zagotoviti varnost.
Statistika kaže, da vsako leto zaradi zastrupitev in poškodb umre 47 mladostnikov.
Čas za celovito politiko
Alkohol je med mladimi v Evropi na prvem mestu vzrokov umrljivosti. Osem odstotkov bremena bolezni lahko pripišemo alkoholu, kar znese 125 milijard evrov ali 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda v Evropi, je neizprosna statistika. "Čas je, da najdemo celovito rešitev, saj so pojavi in vzroki med seboj prepleteni," meni Peter Debeljak, direktor vladnega urada za mladino, ki projekt tudi sofinancira. Problem je dostop do neorganizirane mladine, ki je je vsaj 80 odstotkov, sploh ob dejstvu, da klasični nadzorni mehanizmi, kot je družina, hitro popuščajo, je prepričan Debeljak.
Nič več Lip in Globalov
Da bo za gostince priročnik o usposabljanju osebja dobrodošla in dolgoročno pomembna naložba, Matej Košir ne dvomi.
"V primerih diskotek Lipa in Global, ki sta po incidentih morali zapreti svoja vrata, se je izkazalo, da je obiskovalcem varnost zelo pomembna," je prepričan Košir. Osebje bi tako izučili, da bi lahko določena tveganja preprečevali, trenutno pa je to omejeno le na varnostnike.
"Vsi bi morali vedeti, kako ravnati v primeru požara. Ker je v lokalu veliko steklovine, bi morali znati ponuditi prvo pomoč. Varnostniki bi se morali naučiti komunicirati z ljudmi, poznati človekove pravice," je dodal Košir. O projektu in načrtih, o katerih te dni tečejo razprave v Ljubljani, gostinci še ne vedo nič.
