Poslanci SDS, SLS in SNS nasprotujejo načrtovanemu prenosu elektronskih telekomunikacij in pošte z ministrstva za gospodarstvo na visokošolsko ministrstvo.
Poslanci so začeli obravnavati novelo zakona o državni upravi, ki predvideva prenos elektronskih
komunikacij in pošte na ministrstvo za visoko šolstvo, ki ga vodi
Gregor Golobič.
|
Žal ugotavljamo, da je vpetost klientelistične naveze v vladi močnejša od želje po transparentnem urejanju in vodenju državne uprave. Jožef Jerovšek, SDS |
|
V poslanski skupini SDS so pričakovali, da bo predsednik vlade Borut Pahor umaknil in zaustavil spremembo zakona zaradi vpletenosti ministra Gregorja Golobiča v prikrivanje lastništva podjetja Ultra, saj gre za očitno neskladje interesov. Jožef Jerovšek je menil, da predlog novele izhaja iz skritih in tajnih dogovorov pred sestavo vlade.
Neposrečeno, sporno, strokovno nelogično
Poslanski skupini SLS se zdi sporno, da bi Golobiču s to novelo povečali pristojnosti, in to pristojnosti na področju, kjer je tudi zaradi svojega lastništva njegovo objektivno delovanje žal vprašljivo. Noveli zaradi zadnjih političnih dogodkov nasprotujejo tudi v SNS.
Koalicijske skupine podpirajo novelo
Podporo noveli so napovedale koalicijske skupine. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je pojasnila, da želi vlada racionalizirati delo ministrstev. Cilji predloga zakona so po njenih besedah zmanjšanje stroškov dela zaradi nove organiziranosti na nekaterih področjih ter večja preglednost in transparentnost delovnih področij posameznih ministrstev.
Očitki že pred obravnavo v DZ
Golobiču se očita, da želi znova obvladati telekomunikacije, kot jih je obvladoval že v času LDS kot generalni sekretar. Načrtovan prenos so sicer koalicijsko uskladili, kljub temu pa sta vanj podvomila celo poslanca koalicije, Dejan Levanič in Luka Juri iz SD, ki sta vložila amandma.
Kdo bo preiskoval?
Poslanci bodo imenovali člane dveh novoustanovljenih parlamentarnih preiskovalnih komisij. Prva se bo ukvarjala z ugotavljanjem politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja tako imenovanih izbrisanih v letih 2003 in 2009. Druga parlamentarna preiskava pa se bo ukvarjala z okoliščinami, povezanimi s financiranjem menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ter ugotavljanjem morebitne povezanosti in odgovornosti javnih funkcionarjev pri tem.
