Dokument je po besedah vodje slovenske diplomacije Anžeta Logarja temelj za okrepitev sodelovanja na področjih, ki so ključnega pomena za vse udeležene države.
Kot je dejal minister Logar po današnjem srečanju na Brdu v Kranju, so se sodelujoči seznanili s konkretnimi predlogi za sodelovanje, med drugim za okrepljeno sodelovanje severnojadranskih pristanišč ter skupno promocijo jadranske plovne poti in dodal, da so razrešili vsa odprta vprašanja, ki so bila izpostavljena.
Tristransko sodelovanje držav severnega Jadrana se je začelo lani z napovedjo Hrvaške in Italije, da bosta v Jadranskem morju razglasili svoji izključni gospodarski coni. O svoji nameri sta Zagreb in Rim seznanila tudi Slovenijo, ki pa v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone nima.
Izključna gospodarska cona državi daje polne pravice za raziskovanje in izkoriščanje morskih virov in dna ter energije morja in vetra. Prosti prehod ladij je sicer še vedno mogoč.
Hrvaška je februarja svojo cono že razglasila, v Italiji pa postopek še poteka. Državi bosta z razglasitvijo con dobili tudi pravico gradnje umetnih otokov v Jadranu ter izkoriščanja energije morja in vetra.
Zunanji ministri treh držav so decembra v Trstu sprejeli skupno izjavo o sodelovanju pri upravljanju Jadrana, niso pa je podpisali. V njej so med drugim poudarili, da Slovenija, Italija in Hrvaška kot države, ki mejijo na skupno morje, delijo vizijo Jadranskega morja kot mostu, ki združuje ljudi v regiji, in kot vir blaginje za vse. Slovenska stran je na srečanjih izpostavila, da Hrvaška in Italija ne smeta v ničemer prejudicirati mednarodnih pravic Slovenije.
Ob prejšnjih napovedih razglasitve izključnih gospodarskih con so bili nekateri slovenski ribiči nezadovoljni, saj naj bi s tem bilo slovensko ribištvo okrnjeno. Pomisleki obstajajo, ker zaradi izključne gospodarske cone na morju, ki je do sedaj veljalo za odprto morje, slovenski ribiči naj ne bi več mogli svobodno loviti rib.
dezurni@zurnal24.si
