Izjava G20

Pravi, da so voditelji odločeni utrditi sodelovanje za obnovo globalne gospodarske rasti ter za sprejetje potrebnih reform v svetovnem finančnem sistemu. Izjava določa šest področij, ki jim je namenjena posebna pozornost. To so regulacije tistih delov finančnih trgov, ki so vplivali na poslabšanje finančne krize, ki se je začela v ZDA lani s propadanjem hipotekarnih kreditov, poglobila pa letos jeseni, ko so začele propadati finančne ustanove, ki so kredite, predelane v vrednostne papirje, kupovale in prodajale.

Naslednji vrh G20 bodo pripravili do 30. aprila prihodnje leto, ko bo ZDA že vodil demokrat Barack Obama , ki na tokratnem vrhu ni sodeloval. Ameriški predsednik George Bush je dosegel, da so v dolgo skupno izjavo po vrhu dodali zavezanost svobodnemu tržnemu gospodarstvu. Izjava pravi, da bodo reforme uspešne le, če bodo temeljile na načelih svobodnega tržnega gospodarstva, to je spoštovanju prava, zasebne lastnine, odprte trgovine in investicij, konkurenčnosti in učinkovitem regulacijskem sistemu.

„Sprejeli smo dober kažipot“
Sicer pa vrh G20 ni postregel s korenitejšimi predlogi reform, ki so jih želele evropske države, prav tako pa zaradi ameriškega nasprotovanja ni bil sprejet predlog o usklajenem sprejetju fiskalnih stimulacij za pomoč svetovnemu gospodarstvu, ki ga je finančna kriza, ustvarjena v ZDA, potisnila na rob recesije ali tudi čez. Voditelji G20 so se dogovorili, da so fiskalni ukrepi za pospeševanje nacionalne gospodarske rasti ustrezni, prav tako pa so priznali pomen nižanja obrestnih mer za zmanjšanje posledic finančne krize.

George Bush je poudaril, da so sprejeli dober kažipot, čeprav jih čaka še veliko dela. © Reuters

Britanski premier Gordon Brown je po zasedanju dejal, da so sprejeli pomembne sklepe glede trgovine, finančne stabilnosti in gospodarske rasti. Bush pa je poudaril, da so sprejeli dober kažipot, čeprav je še veliko dela, ker sam vrh ne bo rešil vseh svetovnih problemov. Voditelji G20 so se prav tako zavzeli za oblikovanje seznama posebej pomembnih finančnih ustanov, katerih propad bi lahko ogrozil svetovni finančni sistem.

Na ameriško pobudo so voditelji v izjavi odpravili vsak dvom, da bi lahko kakšno mednarodno telo prevzelo nalogo reguliranja finančnih ustanov po državah. Izjava pravi, da so regulacije odgovornost nacionalnih vlad kot prvih na obrambni črti pred finančno nestabilnostjo. Ker pa so trgi danes vse bolj globalni, je potrebno večje sodelovanje med nacionalnimi regulatorji ter utrjevanje mednarodnih standardov, kjer je to potrebno.

Medvedjev si želi čimprej srečati Obamo
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v soboto ponudil roko novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Baracku Obami in dejal, da si želi Rusija tako dobrih strateških odnosov z ZDA, kot jih ima s Kitajsko. Medvedjev je na forumu, ki je sledil vrhu skupine G20 o finančni krizi, povedal, da so rusko-ameriški odnosi izjemno obsežni, bogati in kompleksni.

„Lahko priznam, da v zadnjem času doživljamo krizo zaupanja,“ je dejal ruski predsednik. Izrazil je upanje, da bo Obama naredil korake v smeri otoplitve odnosov med državama in bil glede tega optimističen. „Verjamemo, da bo Obama deloval za premostitev problemov, ki so v zadnjem času nabrali v naših odnosih,“ je zatrdil ruski predsednik. Dejal je tudi, da bi bilo dobro, če bi na prvem srečanju z Obamo govorila o ameriškem načrtu za gradnjo protiraketnega ščita v Evropi. Poudaril je, da Rusija glede ščita ne bo prva delovala in izrazil upanje, da bo administracije Obame odprta za pogajanja.