Sindikati javnega sektorja, ki bodo v sredo ob 13. uri sedli za mizo z ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs in finančnim ministrom Francetom Križaničem, bodo paket vladnih ukrepov na področju plač v celoti zavrnili. Vladi so že posredovali svoje predloge, da naj sredstva poišče v variabilnem delu plač uslužbencev.

Odpoved nagrajevanju
"Če je stiska res tako huda, se lahko odrečemo delu sredstev, namenjenih za tako imenovano delovno uspešnost," razlaga Doro Hvalica iz sindikata Glosa. V sindikatih menijo, da bi svoje člane lahko prepričali, da se v krizi nagrajevanju odpovejo. Sicer so nagrajeni tisti uslužbenci, ki dosežejo za to določena merila. Po pavšalnem izračunu dobi delavec z mesečno plačo 800 evrov neto 16 evrov nagrajevanja.

Ukrepi na tehtnici
V skupni masi sredstev za plače sta dva odstotka namenjena nagrajevanju delovne uspešnosti. "Če bi v celoti žrtvovali ta sredstva za dobo enega leta, znese to skoraj sto milijonov evrov," pravi sindikalist Doro Hvalica.  Z ukrepi, ki jih je na področju plač v javnem sektorju predvidela vlada, pa bi skupno privarčevali 136 milijonov evrov. Največ na račun zaostrenih pogojev napredovanja v plačne razrede, 48,5 milijonov evrov, in zaradi petmesečnega zamika tretje četrtine odprave plačnih razmerij 32 milijonov evrov.

“Dejstvo je, da v javnem sektorju ni mogoče privarčevati 136 milijonov evrov,” pravi pogajalec 21 sindikatov javnega sektorja Janez Posedi. "Menim, da bomo z odpovedjo nagrajevanja privarčevali dovolj," dodaja. Soroden predlog je vladi poslala tudi Konfederacija sindikatov v javnem sektorju. "O spremembi kolektivne pogodbe se bomo pogajali pod pogojem, da bodo v pogajanja vključeni tudi vsi predlogi, nastali na sindikalni strani," pravi predsednik Konfederacije Branimir Štrukelj.

UKREPI, KI JIH PREDLAGAJO SINDIKATI
Varčevanje. Pri variabilnem delu plače. Če bi se odpovedali sredstvom, ki so v plačni masi namenjena nagrajevanju delovne uspešnosti, bi lahko prihranili tudi do sto milijonov evrov.
Pogajanja. O varčevalnih ukrepih pod pogojem, da se hkrati začnejo pogajanja o odpravi pomanjkljivosti plačnega sistema.
Odprava. Plačnih nesorazmerij, nato pa linearno znižanje plač vsem uslužbencem. To je predlog nekaterih sindikatov, ki pa ga drugi zavračajo.
Regres mora ostati na ravni minimalne plače.

UKREPI, KI JIH PREDLAGA VLADA
Zamik. Septembrske uskladitve plač na januar 2010 in uskladitve, predvidene za marec 2010, na januar 2011.
Opustitev. Junijske uskladitve z inflacijo.
Zaostritev. Pogojev za napredovanja.
Znižanje sredstev. Za regres na 75 odstotkov lanskih sredstev.

MANJ REGRESA
Ukrep. Vlada predlaga znižanje obsega sredstev za regres za letni dopust na 75 odstotkov lanskih sredstev.
Delitev. Višina regresa naj bi bila letos odvisna od socialnega statusa prejemnika.
Regres 2008. Lani so vsi zaposleni v javni upravi prejeli regres v enakem obsegu. Znašal je 672 evrov bruto.
Regres 2009. Namesto predvidenih 692 evrov, ki bi jih uslužbenci dobili zaradi uskladitve z inflacijo, bi bil regres, če bi ga v javni upravi razdelili vsem enako, 504 evre.
Prihranek. Zaradi znižanja obsega sredstev za regres bi bil prihranek 29 milijonov evrov.
Zakon. Sindikati opozarjajo, da je regres v višini 504 evre pod zakonsko določeno minimalno višino za regres. Zahtevajo izplačilo minimalnega regresa.

INTENZIVNA POGAJANJA (pogovor z Gregorjem Virantom, nekdanjim ministrom)
Lahko vlada uvede ukrepe v javni upravi brez pogajanj s sindikati?
Ukrepov, ki se nanašajo na pravice zaposlenih, vlada ne more uveljaviti brez socialnega dialoga, razen v skrajnem primeru, če bi se odločila za interventno zakonsko urejanje.

Bi se po vaši oceni razmere lahko zaostrile do socialnih nemirov?
Če bo vlada še naprej kazala slabe pogajalske sposobnosti ali če se bo odločila za enostransko ukrepanje, se lahko to zgodi hitro.