Kot poudarja predsednik ZSSS Dušan Semolič, zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja praktično niso bile dosegljive, če posameznik ni imel sklenjenega tudi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, medtem ko je bila premija dopolnilnega zavarovanja enotna tako za bogatejše kot revnejše.
Ker bodo po spremembah zdravstvenega zavarovanja revnejše prebivalstvo vsaj nekoliko razrešeno finančnega pritiska, bo bogati sloj prispeval več v zdravstveno blagajno, kot je doslej.
Slednji pa obvladuje vzvode moči v državi, opozarja Semolič.
Izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm se strinja s konceptom dolgoročne omejitve stroškov v zdravstvu s preventivo in ohranjanjem zdravja.
Je pa po njenih besedah dokument tez nadgradnje zdravstvenega sistema prezrl problematiko poklicnih bolezni. Zato ministrstvo za zdravje poziva, naj v strategijo nadgradnje vključi tudi obvladovanje poklicnih bolezni.
Nedorečenost kadrovskih normativov
Glede načrtovane racionalizacije delavcev v zdravstvu Böhmova pogreša dorečenost kadrovskih normativov.
Teze nadgradnje sicer predvidevajo, da bi normative pripravil vsak zavod zase, k temu bi pa minister dal soglasje.
Po mnenju sindikata zdravstvenega in socialnega varstva pa ministrovo soglasje ne bo zadoščalo, zato bodo terjali enotna merila za vse zavode, pravi Böhmova.
Pri morebitni izločitvi zdravstvenih delavcev iz sistema plač v javnem sektorju pa omenjeni sindikat opozarja, da ministrstvo v tezah ne pojasnjuje razlogov za izločitev.
