Poročilo je še pokazalo, da so največje razlike v porazdelitvi dohodka na Portugalskem. Socialno
stanje so določili s pomočjo Ginijevega koeficienta, ki meri neenakosti v porazdelitvi dohodkov.
Poročilo kaže, da je dohodek v članicah EU bolj enakomerno porazdeljen kot v ZDA. Samo
Portugalska je po tem kazalniku prehitela ZDA, medtem ko je porazdelitev dohodka na podobni ravni
kot v ZDA še na Poljskem, v Litvi in Latviji. Ob tem komisija poudarja, da so primerjave med
članicami EU pokazale, da imajo najvišjo rast tiste, ki imajo bolj enakopravno porazdeljen dohodek.
Znižanje enakosti
Seveda pa to ne pomeni, da se bo gospodarska rast kar povečala, če se bodo znižale
neenakosti, pojasnjujejo v Bruslju. Verjetnejše je, da če bodo imeli ljudje enakopraven dostop do
priložnosti in bodo lahko svoj potencial tudi razvijali, bo prišlo do znižanja enakosti in močnejše
rasti. Spodbujanje enakih možnosti v EU bi lahko torej prispevalo k večji socialni koheziji in
višji rasti.
Poročilo podaja nekaj zanimivih primerjav med članicami. Leta 2004 je dobra petina (22
odstotkov) Evropejcev oziroma okoli 100 milijonov ljudi imelo na voljo manj kot 60 odstotkov
mediane dohodka, kar je na letni ravni pomenilo okoli osem tisoč evrov za eno osebo (ali 22 evrov
na dan). Čeprav veliko ljudi z nizkimi dohodki prihaja iz bolj revnih držav, pa jih je veliko še
vedno tudi v starih članicah.
238 tisoč revnih Slovencev
V Sloveniji naj bi bilo revnih 238 tisoč ljudi, piše v poročilu. Približno 60 odstotkov teh
je v delovni dobi, 25 odstotkov je starejših, preostalih 15 odstotkov pa otrok. Zelo veliko je
starejših samskih žensk nad 65 let (kar okoli 15 odstotkov revnih). Sledijo pari z enim ali dvema
otroka, kjer je po navadi zaposlen le eden od staršev (14 odstotkov) ter samski pod 65 let
starosti, ki ne delajo polni delovni čas (deset odstotkov).
Avtomobili in meso
V poročilu je tudi ocenjena zmožnost, ali si lahko posamezno gospodinjstvo privošči avto. Ta
delež je relativno nizek v starih in višji v novih članicah, razen v Sloveniji in na Cipru.
Slovenija se je znašla nekje med Italijo in Avstrijo, kjer si avtomobila ne more privoščiti manj
kot pet odstotkov populacije. Na Češkem denimo je ta delež 15-odstoten, v Latviji pa kar
38-odstoten.
Poročilo obravnava še druga socialna vprašanja, med drugim, ali si lahko ljudje vsaki drugi
dan privoščijo na mizi meso. Tega si v Sloveniji ne more privoščiti manj kot desetina ljudi
(približno toliko kot v Avstriji), medtem ko si tega ne more privoščiti dobrih 40 odstotkov
Slovakov.
Skoraj vsak Slovenec si lahko privošči avto
Evropska komisija je objavila poročilo o socialnem stanju v EU in po posameznih državah članicah. Na prvih treh mestih so se z najnižjimi razlikami znašle Švedska, Danska in Slovenija.