Slovenija
606 ogledov

Skrij prihranke, CSD gre!

Bank Austria Reuters
Ogorčeni bralec. "Prihranke bom prenesel v Avstrijo, da bo otrok dobil štipendijo!" Zgrešeno. Na višino prejemkov lahko vpliva tudi denar, ki ga imajo na svojih računih otroci.

"Imam tri otroke, najstarejši je že polnoleten. Zaradi nove socialne zakonodaje je ostal brez državne štipendije, nižji pa je tudi otroški dodatek za mlajša otroka. Resno razmišljam, da bi prodal del premoženja ter dvignil vse prihranke z banke in jih prenesel na račun v tujini, na primer v Avstriji. Tako bom prejel več denarja iz državnih sredstev. Če želijo, da bodo ljudje prihranke skrivali v tujini, bodo to dobili," je novo socialno ureditev komentiral bralec Robert, ki je pred kratkim stopil v stik z nami.

"Zdaj se pri dodelitvi otroških dodatkov in štipendij upoštevajo celotno premoženje in prihranki družine, tako da je lahko denar, ki si ga je otrok shranjeval na lastnem računu (na primer za nakup kolesa ali plačilo izpita za avto), razlog, da ostane brez štipendije," je dodal Robert.

Nevarnost manipulacij

"Tako ravnanje bi se obravnavalo kot krivdni razlog in taka oseba bi izgubila pravico do socialnih prejemkov," so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) komentirali morebitno tako prirejanje stanja na bančnem računu.

"Je pa tu dejansko prisoten problem nadzora, saj lahko spremljamo le gibanje stanja na računih bank, ki so na ozemlju Slovenije, ne pa tudi tega, kam je bil denar prenakazan. Nevarnost za manipulacije je vsekakor realna. K temu prispeva tudi dejstvo, da za takšno kršitev, tudi če je dokazana, ni predvidenih konkretnih sankcij. Če se ugotovi, da je nekdo neupravičeno dobival socialno pomoč ali dodatek, pač izgubi pravico do teh prihodkov, ukrepi za vračilo tega denarja pa niso predvideni," so dodali.

Nekateri so pohiteli

Kot nam je uspelo izvedeti neuradno, se v nekaterih bankah že pojavljajo primeri, ko so komitenti dvigali večje vsote prihrankov s svojih računov, da bi socialnim službam prikrili prihranke.

Stojan Glavač z Davčne uprave Republike Slovenije (Durs) nam je povedal, da je pri davkariji sistem nadzora drugačen, saj omogoča obdavčitev ne glede na to, kje so sredstva shranjena.

Sploh znotraj Evropske unije (EU) je po Glavačevih besedah prestavljanje sredstev "bolj jalovo početje", saj je izmenjava podatkov med državami članicami dobra in učinkovita, medtem ko je nadzor računov zunaj EU težja naloga. Centri za socialno delo (CSD) pa takega vpogleda nimajo.

Junij prinesel spremembe

"Za vse, ki so letos te pravice že uveljavili, torej že imajo odločbe, se ne spremeni nič. Prav tako bodo CSD še po starem odločili o vlogah, ki so bile oddane pred uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUFJ), torej pred 31. majem. Novosti bodo veljale za tiste, ki bodo vlogo za posamezno pravico vložili po uveljavitvi zakona," pa so glede dodelitve otroških dodatkov, starševskega nadomestila, dodatka za veliko družino in pomoči ob rojstvu otroka pred dnevi na novinarski konferenci povedali na MDDSZ.

Komentarjev 43
  • znak 11:11 14.februar 2013.

    Se opravicujem, da se se enkrat oglasam. Ampak mislim, da je treba to poudariti:Kolikor sem razumel ne gre za *davek*! Gre za to, kaj se uposteva za *socialno pomoc*! To je bistvena razlika! Dvojno obdavcenje (ne vem, ali je ...prikaži več ali ni) bi bilo povsem sporno! Upostevanje prihrankov za *socialno pomoc* ne tako zelo. In se strinjem, da bi bilo najbolje imeti inspektorje, ki bi preverjali dejansko stanje in *dejanske goljufe* kaznovali, namesto da moramo z relativno nespretno pavsalno potezo to koregirati.

  • znak 10:53 14.februar 2013.

    Pa se to.Zmotno je mnenje, da vsak lahko uspe. Na vsakega ekonomista (postenega), ki nek izdelek prodaja, je denimo 100 delavcev, ki ta izdelek delajo. Pa cistilke, racunovodje ... Pa javne sluzbe (smetarji, ...). Ocenjujem, da je posteno, da ...prikaži več tisti, ki je odgovoren za 100 delovnih mest zasluzi vec. Pravicna delitev dovicka je tema za kdaj drugic. To je zanimiva ponazoritev, ki sem jo nasel na internetu: ce imas en euro in ga das na mizo, kjer sedi 6 ljudi, ima vsak enako moznost da pride do njega, a le eden dejasko lahko pride. Kaj vseh ostalih 5? Po nasem sistemu ta en razdrobi evro, da 40 centov, ki si jih razdeli 5 ljudi (vsak 8 centov) njemu se vedno ostane 60. Jih bo vseh ostalih 5 enako dobro zivelo kot on? Je dobil nagrado za svoj trud? Je bolje, da bi ostali ostali brez?

  • znak 10:42 14.februar 2013.

    Vidim, da se ne vidi mojega celotnega komentarja. Se se ne spoznam na portal. Zal se je izgubilo bistvo. Zato na kratko, kar spodej manjka.Delam, prihranim, ne skrivam, ker to vodi v inflacijo in je samo se slabse za ...prikaži več vse. Menim, da je trenutne zakonodaja najbolj prakticen nacin, da se uposteva prav to, da nekdo zivi pri starsih (prihranki) ali da ima stanovanji, ki ga ne oddaja in ne proda, da bi se otroci solali (premozenje).Vidim samo dve opciji: 1) divji kapitalizem, kjer uspesni zivijo, neuspesni pa umrejo ali okradeji/pobijejo uspesne, 2) socialni kapitalizem, kjer uspesni dajo nekaj na stran za manj uspesne, da tem ni treba umreti/krasti/ubijati. Katerega izberete vi?