Pod večnim ledom, s katerim je prekrita najbolj južna celina, Antarktika, se poleg skalnatih gorskih masivov nahaja znatno število podzemnih jezer. Znanstveniki za zdaj vedo za okoli 280 jezer. Največ se jih nahaja pod vzhodnoantarktično ledeno ploščo. Nekatera med njimi so tudi povezana, voda pa se pretaka od enega jezera do drugega in obratno. Ameriškim znanstvenikom je uspelo prvič v zgodovini dobiti vpogled na vsa jezera, pri čemer so naleteli na številna nova jezera.
Od oktobra 2003 do marca 2008 so znanstveniki z univerze Washington pod vodstvom Benjamina Smitha s pomočjo Nasinega satelita ICESat opazovali ledeni oklep najjužnejše celine. V ospredju njihovega zanimanja so bile spremembe višine ledenega oklepa, ki bi lahko bile indikator gibanja vode v podzemnih jezerih. Pri tem jim je bil v veliko pomoč posebni inštrument satelita, tako imenovani GLAS (Geoscience Laser Altimeter System), s katerim so lahko spremljali spremembe višine za celo Antarktiko naenkrat.
Strokovnjaki so se posebej osredotočili na spremembe višine, ki so se dogajale na območjih s premerom od dveh do 10 kilometrov. Med temi območji (zaradi manjše površine dobro preglednimi) pa so jih spet bolj zanimala tista, kjer se je višina spremenila vsaj za 20 centimetrov na leto.
Rezultate skoraj petletnega opazovanja so objavili v publikaciji Journal of Glaciology. Uspelo jim je identificirati 108 podzemnih aktivnih podzemnih jezer in 16 verjetnih jezer. Nekatera Antarktična jezera imajo spoštljive razsežnosti: jezero Engelhardt denimo je dolgo 30 in široko 10 kilometrov. "Bolj ko smo opazovali, več stalnih aktivnosti smo opazili, pa četudi ledeni oklep Antarktike deluje zelo statično," je zapisal Smith.
Večina trenutno znanih antarktičnih jezer je pasivnih. Je pa Smithu in kolegom uspelo odkriti kar nekaj dotlej neznanih aktivnih jezer, kjer se odvija nepredstavljiva dinamika. Določena jezera so medsebojno povezana s pravimi rekami. Nekatera so svojo pot izdolbla v skalo. Po njih se pretakajo enormne količine vode. Iz nekega jezera pod vzhodnoantarktično ploščo se izlije za kar 68 kubičnih metrov vode na sekundo! Znanstveniki so naleteli tudi na medsebojno povezani jezeri, ki ju loči razdalja 100 kilometrov.
Z maloštevilnimi izjemami se večina aktivnih jezer nahaja pod tistimi predeli večno ledene celine, kjer se led še posebej hitro topi. Znanstveniki domnevajo, da imajo podzemne zaloge vode velik vpliv na to, kako hitro se ledene plošče premikajo proti ocenam. Podzemni vodotoki lahko zelo pospešijo proces zdrsa ledenih gmot v ocene, menijo Smith in kolegi.
