Slovenska strokovnjakinja za pomorsko mednarodno pravo dr. Mirjam Škrk je v Večerovem sobotnem intervjuju pojasnila, da je v interesu Slovenije in Hrvaške, iz ekoloških in tudi iz turističnih razlogov, da Piranski zaliv ohrani status notranjih morskih voda.
Kosorjeva: Datuma še ni |
|
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes v Zagrebu dejala, da datum obiska premiera Boruta Pahorja na Hrvaškem še ni dogovorjen. Pahor je včeraj namreč dejal, da se bosta 20. oktober srečala ob robu poslovnega foruma v Zagrebu. |
Rehnov drugi predlog ustrezen
Po njeni oceni drugi Rehnov predlog vsebuje vse vitalne interese Slovenije, tudi načelo pravičnosti. "Da mora, upoštevajoč mednarodno pravo, pravičnost, dobrososedske odnose in relevantne okoliščine, rešitev biti pravična za obe državi. To so zadovoljiva jamstva. Več od tega bi bilo po mojem že preveč," je dejala.
Če se osnutka ne bo več bistveno spreminjalo, bo glavna naloga politike na Hrvaškem in v Sloveniji, da arbitražni sporazum čim prej pripeljeta do ratifikacije v parlamentu. Pri tem bi po njenih besedah "morebitni referendum uveljavitev arbitražnega sporazuma odložil. Ali celo preprečil, če sporazum na referendumu pade".
Hrvaški tisk o pogajanjih |
|
Hrvaška je končno dočakala, da je "padla slovenska blokada", čeprav usoda vstopa v EU ni odvisna le od Zagreba, piše današnji Novi list. Medtem Jutarnji list ocenjuje, da ni več razlogov za novo prestavljanje vstopa Hrvaške v EU. Slobodna Dalmacija pa napoveduje novo srečanje premierov Hrvaške in Slovenije 20. oktobra v Zagrebu. Najpomembneje je, da Hrvaška končno z dnevnega reda umakne svoj del naloge - ladjedelništvo in topniške dnevnike, kar bi sicer morala že storiti, poudarja Novi list. |
Umika ni
Opozorila je, da se postopka arbitraže ne da več ustaviti. "Umika nazaj ni več, država ne more enostransko zapustiti tega vlaka. Zmeraj pa je dopustno, da državi vmes dosežeta sporazum zunaj arbitražnega tribunala, bilateralno, in arbitre obvestita, da sta se sami sporazumeli o predmetu spora, zato jih ne potrebujeta več," je povedala.
Razsodba arbitražnega tribunala in vstop Hrvaške v EU pa po njenem mnenju ni snov za referendum. Ljudje lahko za morebitni slab izid arbitraže krivijo svoje politike, "toda mednarodnopravno so ob koncu arbitraže zadeve povsem jasne", je dodala. Vstop Hrvaške v EU - torej "kadar država z dvetretjinsko, ustavno večino ratificira mednarodno pogodbo" - pa prav tako ni stvar za naknadni referendum.
Blokada koristna
Poudarila je še, da je blokada hrvaških pristopnih pogajanj z EU zaradi prejudicev meje Sloveniji prinesla arbitražni sporazum. "Strinjam se z oceno, da je po osnutku sporazuma Drnovšek-Račan revidirani Rehnov predlog iz letošnjega junija najboljše, kar je Slovenija imela na mizi v osemnajstih letih. Škoda bi bilo, da bi ta sporazum padel," je dodala.
