Evropska centralna banka (ECB) je v luči finančne krize znižala ključno obrestno mero za območje evra s 4,25 na 3,75 odstotka, potem ko jo je na rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB 2. oktobra pustila nespremenjeno. Obrestno mero je za 0,5 odstotne točke na 1,5 odstotka znižala tudi ameriška centralna banka. V akciji so sodelovale še britanska, kanadska, švicarska in švedska centralna banka, ki so obrestne mere prav tako znižale za 0,5 odstotne točke.
Odgovor na krizni šok
V skupni izjavi so centralne banke poudarile, da so se med trenutno finančno krizo ves čas
tesno posvetovale in sodelovale v skupnih ukrepih brez primere, kot so operacije refinanciranja
finančnih trgov z večmilijardnimi likvidnostnimi injekcijami. V zadnjih mesecih so denarnemu trgu
ponudile na stotine milijard evrov in ameriških dolarjev sredstev, a injekcije niso zalegle in
razmere na medbančnem trgu so ostale zelo zaostrene, banke pa so skoraj ustavile medsebojno
posojanje.
"Inflacijski pritiski so se v številnih državah začeli umirjati, s čimer odsevajo padec cen energije in ostalih primarnih proizvodov. Inflacijska pričakovanja se znižujejo in ostajajo zasidrana na stopnjah cenovne stabilnosti. Nedavna zaostritev finančne krize je povečala pritiske na gospodarsko rast in tako še znižala pritiske na inflacijo," so zapisale centralne banke: " Zato je potrebna določena omilitev globalnih monetarnih razmer."
Enako tudi na KitajskemJaponska centralna banka je te ukrepe podprla, kitajska centralna banka pa se je že drugič v mesecu odločila za znižanje obrestnih mer, potem ko je prej ceno denarja ohranjala nespremenjeno več kot šest let. Obrestna mera za enoletna posojila se je znižala za 0,27 odstotne točke na 6,93 odstotka. Kitajska vlada je obenem zmanjšala količino denarja, ki ga morajo banke imeti v rezervi, ter jim tako olajšala posojanje.
Centralna banka v Hongkongu pa je ceno denarja oklestila za odstotno točko na 2,5 odstotka, potem ko so se azijski borzni trgi v današnjem trgovanju povsem skrušili.
