Največja hrvaška in srbska gradbena podjetja se bodo po poročanju hrvaških in srbskih medijev jutri v Beogradu dogovarjala za skupen nastop na tržiščih Libije, Alžirije, Irana in držav nekdanje Sovjetske zveze. Po poročanju Tanjuga se bodo v Gospodarski zbornici Srbije sestali predstavniki 21 podjetij iz Hrvaške in 23 iz Srbije. V igri so projekti, vredni več milijard dolarjev.
"Gre za velike investicijske posle, ki se bodo izvajali v prihodnjih desetih do petnajstih letih," je za agencijo dejal tajnik Združenja za gradbeništvo pri zbornici Goran Rodić. V Alžiru po njegovih besedah načrtujejo, da bodo v infrastrukuro vložili 100 milijard dolarjev, v Libiji naj bi bilo v igri 50, v iranu 70, v nekdanjih republikah SZ in v Rusiji pa 100 milijard dolarjev.
Ker gre večinoma za posle, ki se dogovarjajo na državni ravni, bodo po besedah Rodića podjetja določila skupne smernice, s katerimi se bodo obrnila za pomoč na vlade obeh držav. "Srbski in hrvaški gradbinci bodo tako lažje prišli do bančnih garancij za velike posle," je dejal Rodić. Po drugi strani po njegovih besedah enim in drugim primanjkuje gradbene elite – dobrih inženirjev, strokovnjakov. "Skupaj bi lahko izvedli tako velike posle."
Lobiranje Kosorjeve in Pahorja
Prvič so obširneje o gradbenih poslih Hrvaške v Afriki in Aziji hrvaški mediji pisali po obisku hrvaške premierke Jadranke Kosor v Libiji, vendar so se obenem spraševali, ali Hrvati niso predragi za libijski trg, če so recimo Turki pripravljeni delati že za 700 evrov na mesec, delavci s Filipinov in Pakistana pa še za veliko manj.
Za gradbene posle v Libiji se je pred meseci potegoval tudi SCT Ivana Zidarja, ki naj bi gradil tri avtocestne vpadnice v Bengaziju na severovzhodu države, vrednost posla pa naj bi znašala 33 milijonov dolarjev. Z Libijci naj bi se za posle v višini 300 milijard dolarjev dogovarjali tudi Primorje, Vegrad in GPP. Zanje je lobiral tudi slovenski premier Borut Pahor konec novembra, ko se je udeležil vrha Afrika-EU.
