Skupna grobnica za žrtve nasilja

Po več letih medstrankarskih usklajevanj so poslanci SD, Zaresa, DeSUS, LDS in SLS v državni zbor vložili noveli zakona o vojnih grobiščih in zakona o žrtvah vojnega nasilja. Njunemu sprejemu za zdaj nasprotuje le SNS, ker ne pristajajo "na izenačenje potomcev sodelavcev okupatorja in potomcev partizanov".

Bistvena sprememba, ki jo prinaša novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, je namreč ta, da priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši.

Novela pa po njegovem v ničemer ne spreminja do zdaj najbolj spornega 6. člena zakona. Slednji namreč določa, da statusa žrtve vojnega nasilja ne more dobiti oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja, medtem ko so v SDS v dosedanjih parlamentarnih usklajevanjih vztrajali, da se pri tem natančneje definira, kaj pomeni omenjena dikcija.

Eno življenje, ena smrt
Nekaj pomembnih sprememb prinaša tudi novela zakona o vojnih grobiščih. Tako med drugim predvideva ureditev skupne kostnice, ki naj bi se postavila na Teharjah, ter spomenik vsem žrtvam, ki bi se postavil v Ljubljani.

Določa tudi napise za omenjena grobišča. Na skupni spomenik v Ljubljani bi zapisali Župančičev verz Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt. Vojna grobišča bi dobila napis Umrli kot žrtve vojne, povojna grobišča pa napis Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

Podpora tudi brez SDS in NSi
Bojan Kontič (SD) je napovedal, da bosta noveli sprejeti tudi, če zanju ne bo podpore vseh strank. Opozoril je tudi na odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da veljavni zakon o žrtvah vojnega nasilja ni v skladu z ustavo.

Vodja poslancev SLS Jakob Presečnik pa je opozoril, da ni smiselno "še naprej voditi  razprtije" o najspornejšem 6. členu zakona o žrtvah vojnega nasilja, saj v nasprotnem primeru v "tem mandatu ne bo sprejeto nič, krivice otrokom in mobiliziranim v nemško vojsko pa ne bodo mogle biti popravljene". Opozoril je tudi, da "je bilo še na začetku prejšnjega mandata živečih okoli 5500 do 6000 mobilizirancev v nemško vojsko, medtem ko jih je bilo konec lanskega leta samo še 2500".