Zakon je bil sprejet le z glasovi koalicijskih poslancev. V SD so mu namreč nasprotovali, poslanci PS pa pri obravnavi niso sodelovali. Za je glasovalo 47 poslancev, devet jih je bilo proti.
Na podlagi zakona se bo ustanovila posebna družba, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve. Zanje bo država izdala do štiri milijarde evrov jamstev. S tem bo nastal javni dolg v maksimalni višini omenjenih štirih milijard evrov, ki pa bo, kot je danes dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec, le začasen. Družba za upravljanje terjatev bank bo namreč te terjatve prodajala. Prevzete terjatve se bodo tako sčasoma poplačale in v petih letih se bo javni dolg po njegovih besedah znižal nazaj na raven, kjer je bil pred prenosom terjatev.
S tem, ko bo Družba za upravljanje terjatev bank odvzela bankam slabe terjatve, bodo slednje očistile svoje bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva, so poslanci koalicijskih strank pritrjevali predlogu vlade.
Lahko bo tudi dokapitalizirala
Finančni minister Janez Šušteršič je potrdil, da bo Družba za upravljanje terjatev bank imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitalizacijo bank. Potrebe po dodatnem kapitalu je ocenil v višini od pol do ene milijarde evrov. Poslanci SD so ob tem danes opozarjali, da bi bila neposredna dokapitalizacija cenejša.
Uzakonjena korupcija?
Poslanci SD so dvomili, da bodo banke z očiščenjem bilanc res začele kreditirati slovenska podjetja. Banke bo treba še dokapitalizirati, sicer ne bodo mogle delati tistega, kar si vsi najbolj želimo – začeti kreditirati gospodarstvo, je v razpravi opozoril Matjaž Han (SD).
Poslanci SD so v današnji obravnavi opozarjali, da pojem slaba terjatev v osnutku zakona sploh ni opredeljen.
Glede prenosa slabih terjatev na novo družbo je v zakonu zapisano, da se lahko prevzame tveganja iz tistih terjatev, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012, podrobneje pa da bo vrste prevzetih tveganj uredila vlada s podzakonskim aktom. Janko Veber je zato opozoril, da bo odločanje o slabih terjatvah prepuščeno politiki. "Uzakonjamo pravzaprav korupcijo, ki jo bo zagotovo lahko izvajala politika na legalen način," je dejal.
Dejstvo je, da danes banke, kakršnekoli, ali so v državni lasti ali v privatni lasti, nimajo več veliko firm, ki bi jih lahko kreditirali pod normalnimi pogoji. To pomeni, da je zelo malo firm v Sloveniji, ki bi jim lahko… ...prikaži večo banke nudile kredite brez dragega zavarovanja kredita pri zavarovalnicah, kajti dolgovi velikega dela firm v Sloveniji presegajo vrednost njihove celotne vrednosti, tako jim banke ne morejo dajat kreditov niti zavarovane z hipotekami. Če pa banke kljub temu tem firmam kredit odobrijo, je to njihov lastni rizik za nasedli kredit. Točno to se je v preteklosti dogajalo z nagovarjanjem politikov na bančnike, da kredite kljub temu dajajo tem rizičnim firmam in poleg še seveda tako imenovani tajkunski krediti (veze in poznanstva).