“Slepim prisluhnejo povsod, v Celju pa ne. Sam zaradi invalidnosti ne želim biti odvisen od drugih, zato odgovorne vrsto let opozarjam na to, kar je nujno. Zvočni semaforji naj bi bili za nekatere občane moteči, zato jih marsikje, kjer bi morali biti, ni,” opozarja Ivan Hrovat, eden izmed slepih, ki nenehno opozarja na težave.
Oporoka. Kot je povedal Edi Vodeb, jim je 450 kvadratnih metrov veliko hišo, v katero so skupaj z opremo vložili 570 tisoč evrov, pred leti z oporoko zapustila občanka Silva Kresnik. Dobro polovico denarja so za ureditev prejeli iz fundacije Fiho, preostanek pa so prispevali donatorji in samo društvo.
Prilagajajo se jim
Kot pravijo na oddelku za okolje in prostor Mestne občine Celje (MOC), so z zvočnimi signali do zdaj opremili vsa semaforizirana križišča, ki jih slepi in slabovidni uporabljajo najpogosteje. “Vemo za probleme in jih vidimo. Tako smo na primer posebej zanje izdelali tako imenovan taktilni načrt za območje starega mestnega jedra. Gre za geografsko-orientacijski didaktični pripomoček, izdelan reliefno, ki omogoča branje tudi slepim in slabovidnim. Na zadnjem sestanku z društvom smo tudi ugotovili, da je le pet od 150 članov takšnih, ki se po mestu gibajo sami, in njim se bomo poskušali prilagajati tudi v prihodnje,” pojasnjujejo na MOC in dodajajo, da je ureditev nekaterih prehodov v domeni Direkcije RS za ceste.
Končno imamo lastne prostore, v katerih bomo lahko uresničevali številne projekte.
Oddaljeni, a na svojem
Je pa medobčinsko društvo slepih in slabovidnih celjske regije, ki združuje okoli 400 članov, v Šmarjeti pri Celju ravno v petek po nekaj letih dobilo lastne prostore, četudi so, kot pravi Hrovat, zdaj društvo, ki je najbolj oddaljeno od središča mesta. A članov to ne moti. “To bo odslej naš center za druženje, izobraževanje in različne športne dejavnosti, ki bo dostopen vsem, tudi starejšim,” pove predsednik društva Edvard Vodeb.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲