Začelo se je leta 1996, ko smo imeli referendum za volitve v državni zbor. Odločali smo, kakšen volilni sistem naj Slovenija uvede. Izidi: za večinski volilni sistem je glasovalo 44,5 odstotka volilcev, za proporcionalnega 26,2 odstotka in za kombiniranega 14,6 odstotka volilcev.
Tretji blok trboveljske termoelektrarne
Tri leta kasneje smo odšli na referendum in odločali o tem, ali naj se gradnja tretjega bloka trboveljske termoelektrarne financira iz državnega proračuna in s posojili. Takrat je bila volilna udeležba 27,3-odstotna, proti takemu načinu financiranja bloka pa se je opredelilo 78 odstotkov tistih, ki so oddali svoj glas.
O oploditvi
Na naknadnem zakonodajnem referendumu leta 2001 smo se opredeljevali o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Proti spremembam se je izreklo 72,4 odstotka. Razburjala je predvsem možnost, da bi imele samske ženske pravico do umetne oploditve.
2003 − leto referendumov
Največkrat smo svoj referendumski glas oddali leta 2003. Referenduma o železnicah in telekomunikacijah sta potekala 19. januarja.
Na prvem smo odločali o Slovenskih železnicah, ki naj bi po predlogu predlagateljev delovale kot enotno podjetje, v primeru privatizacije pa naj bi država v njih ohranila večinski delež. Proti je glasovalo 50,8 tistih, ki so oddali svoj glas. Udeležba je bila 31,1-odstotna.
Na drugem smo odločali o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ne glede na datum sklenitve pogodbe s predhodniki Telekoma. Glasovalo je 31,1 odstotka volilnih upravičencev. Za je bilo 76,7, proti pa 22,1 odstotka volivcev.
Marca je sledil referendum o vstopu v Evropsko unijo in Nato. Za vstop je v EU je glasovalo 89,6 odstotka volilcev, za vstop v Nato pa precej manj, in sicer 66 odstotkov udeležencev referenduma.
Septembra leta 2003 pa smo odločali, ali naj bodo trgovine odprte tudi ob nedeljah. Za zaprtje je glasovalo 57,5 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 41,7 odstotka. Kot vemo, so trgovine danes ob nedeljah odprte.
Izbrisani razburjajo še naprej
Leta 2004 smo na naknadnem zakonodajnem referendumu odločali o tehničnem zakonu o t. i. izbrisanih. Od 31 odstotkov volilcev, ki so oddali svoj glas jih je skoraj 95 odstotkov glasovalo proti. Poglavje izbrisanih še danes ni povsem zaprto. Tako je bilo štetje izbrisanih del prve interpelacije zoper sedanjo notranjo ministrico Katarino Kresal.
Dobrih 50 odstotkov za
Leta 2005 je sledil referendum o RTV. Referendum o že sprejeti zakonski rešitvi so zahtevali tedaj opozicijski LDS in SD. Dobrih 50 odstotkov volilcev jih je glasovalo za uveljavitev zakona.
Septembra 2007 smo na referendumu, ki je potekal hkrati s predsedniškimi volitvami, odločali o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Referenduma se je udeležilo skoraj 58 odstotkov volivcev, ki so zakon zavrnili z dobrimi 71 odstotki glasov.
Pokrajin še danes nimamo
Nazadnje smo se na referendum odpravili junija 2008. Na posvetovalnem referendumu smo odločali o ustanovitvi pokrajin, in sicer na 13 referendumskih območjih. Prebivalci so se izrekali, ali se strinjajo z ustanovitvijo pokrajin, v nekaterih območjih pa tudi o njihovem poimenovanju. Volilci so se na desetih referendumskih območjih strinjali z ustanovitvijo pokrajinah, v treh pa ne.
