Slovenija
165 ogledov

Slovenci z vse več odpadki

slovenija 05.06.13, Snaga, smetar, komunalni delavec, smeti, komunalni odpadki, Anže Petkovšek
Količine komunalnih odpadkov so se glede na prejšnje leto povečale za skoraj štiri odstotke, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada RS.

V lanskem letu je nastalo 495 kilogramov na prebivalca, kar je 17 kilogramov več kot leto prej. Slovenija dosega na področju ločevanja odpadkov dobre rezultate, pri ponovni uporabi pa zaostaja. Zbornica komunalnega gospodarstva je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ter izbranimi sogovorniki spregovorila, zakaj je tako, kje je Slovenija na področju ponovne uporabe, kakšni so največji izzivi in mogoče rešitve.

Preprečevanje nastajanja odpadkov je najbolj zaželeno vedenje pri ravnanju z njimi, najboljši odpadek je namreč tisti, ki ga ni. Obstajajo številni načini, kako lahko proizvedemo manj odpadkov, eden najučinkovitejših je ponovna uporaba, so se strinjali sogovorniki.

Odpadki | Avtor: Profimedia Profimedia

Raje po novo, kot popravljati

V Zbornici komunalnega gospodarstva so poudarili, da Slovenija na področju ločeno zbranih komunalnih odpadkov dosega dobre rezultate, pri ponovni uporabi pa zaostaja. Glavna vzroka za to sta pomanjkanje sistemskih rešitev, ki bi spodbujale ali olajšale možnosti in načine ponovne uporabe, in miselnost ljudi, ki ponovno uporabo podpirajo na načelni ravni, ne izvajajo pa je tudi v praksi.

"Slovenci imamo razmeroma visok življenjski standard in tudi zato se je potrošniška mentaliteta razvila v tej stopnji, da gremo raje v trgovino po nove dobrine, kot da bi popravljali ali ponovno uporabili stare. Seveda je mogoče to spremeniti na več načinov. Tako s sistemskimi ukrepi kot tudi z ozaveščanjem posameznikov, da bodo že majhne spremembe življenjskih navad lahko veliko pozitivnega prispevale tako k njihovemu družinskemu proračunu kot tudi okolju," je dejal Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva.

Vlada je leta 2016 sprejela Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov, s katerima se ravna po strateških usmeritvah evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost tudi pripravi odpadkov za ponovno uporabo.

"Ministrstvo skuša z raznimi ukrepi vzpodbujati hierarhijo ravnanja z odpadki in doseganje ciljev recikliranja, da se odpadki lahko ponovno uporabijo za koristen namen, hkrati pa obvarujemo okolje pred prekomernim izkoriščanjem naravnih virov. Vendar pa morajo biti vzporedno sprejeti tudi drugi ukrepi. Srečujemo se namreč z absurdno situacijo, da so naravni viri cenejši kot že uporabljeni in reciklirani materiali, zato se ljudje morda še premalo zavedamo varovanja okolja s tega vidika,"  je izpostavila Jana Miklavčič, vodja Sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor.

Zavržemo ogromno oblačil

Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS smo v Sloveniji v letu 2015 uvozili 92.670 ton oblačil, od tega je bilo zgolj 2.153 ton ločeno zbranega tekstilnega materiala, za velik delež tekstilnega materiala pa sploh ne vemo, kje je in kam izginja.

Problematični so tudi kosovni odpadki, saj med odpadki konča veliko kosov pohištva in drugih predmetov, ki bi jim lahko z majhnimi spremembami podaljšali življenjsko dobo. Velik delež odpadkov še vedno konča tudi na divjih odlagališčih, ki jih je po zadnjih podatkih društva Ekologi brez meja okoli 10.000 po vsej Sloveniji.

Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov se zato v Sloveniji posveča ravno načinom, kako preprečiti nastajanje takih odpadkov in spodbujati načine, s katerimi bi lahko surovine ponovno uporabili.

Projekt Tekstilnica

V Sloveniji je kot odgovor na povečanje tekstilnih odpadkov leta 2013 zaživel projekt Tekstilnica, ki javnost ozavešča o pomenu ločenega odlaganja tekstilnih odpadkov in vzpostavlja učinkovit sistem zbiranja in predelave rabljenega tekstila.

V začetku je izmenjevalnico obiskalo le peščica ljudi, v letu 2018 pa se je dogodkov izmenjave oblačil udeležilo skupaj več kot 620 obiskovalcev, skupno pa so izmenjali več kot tono oblačil.

"Začetki so bili skromni, plašni, nošenje oblačil iz druge roke je bilo povezano z občutkom pomanjkanja. Z vztrajnostjo smo dosegli, da zdaj prevladuje ekološka nota in ljudje izmenjujejo tudi zato, ker se zavedajo negativnega vpliva tekstilne industrije in z njim povezanega potrošništva na okolje," je dejala Katja Sreš, iz društva Ekologi brez meja.

V Društvu Ekologi brez meja so izpostavili, da je danes v Sloveniji izmenjav vse več, žal pa so razmere na področju zbiranja tekstila zelo slabe in tako je tudi prihodnost projekta Tekstilnica danes negotova.

Teden zmanjševalnja odpadkov

Evropska unija si z različnimi ukrepi že vrsto let prizadeva spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov. Ena najbolj odmevnih in najuglednejših akcij na tem področju je Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO), v kateri je v preteklih letih sodelovalo več kot 30 držav iz vse Evrope z več kot 25.000 ozaveščevalnimi aktivnostmi.

Pobuda vsako leto pozornost nameni drugi temi. Letos je poudarek na ozaveščanju ter izobraževanju o preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovi ponovni uporabi. Evropski teden zmanjševanja odpadkov bo tokrat potekal od 16. do 24. novembra 2019.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov je največja ozaveščevalna akcija tudi v Sloveniji, kjer je bilo samo v lanskem letu uradno prijavljenih 66 akcij.

Komentarjev 1
  • praufo 14:55 01.november 2019.

    jest ne vem kdo in zakaj tukaj joka ... po eni strani se država hvali kakšna je gospodarska rast, ki ji prav gotovo pomaga večja potrošnja, s tem je pa tudi več smeti ... pa kaj vas moti pri tekstilu? ...prikaži več vsakih nekaj mesecev nova kolekcija, novi trendi, nova moda in potem je treba to kupit, kaj bi sicer s kešom, ki ga imajo nekateri v izobilju ... tako pač je in ko je omara polno, jo je treba spraznit in nafilat z novo kolekcijo, stare cujne pa v smeti