Slovenija, bodoča članica Cerna

Proces vključevanja v Cern, s katerim Slovenija sodeluje že preko 30 let, naj bi za Slovenijo trajal približno tri leta. Cern bo Sloveniji najprej ponudil status pridružene članice, katerega bo obdržala največ pet let. Začetna vrednost članarine bo okoli 800 tisoč evrov.

Pripravljenost Cerna na sprejem novih članic je Svet Cerna izrazil na seji 17. decembra v Ženevi, ko je kot eno najpomembnejših točk dnevnega reda dal zeleno luč za začetek pogajanj za status članic Cipru, Izraelu, Srbiji, Turčiji in Sloveniji. "Na Institutu Jožef Štefan smo zaradi možnosti članstva Slovenije v Cernu izredno veseli in ocenjujemo, da gre za pomemben korak, ki bo koristil tako inštitutu kot slovenski znanosti in tudi širši slovenski družbi," nam je dejal dr. Marko Mikuž, vodja skupine slovenskih znanstvenikov v Cernu.

Pogled v prihodnost: razvoj računalniškega grida
Institut Jožef Štefan (IJS) je sicer v preteklosti s Cernom aktivno sodeloval pri gradnji detektorja ATLAS, ki deluje na Velikem hadronskem trkalniku. "V prihodnje bomo seveda nadaljevali s tem že do zdaj zelo uspešnim sodelovanjem. Prav tako pa načrtujemo nadaljevanje sodelovanja tudi pri razvoju tako imenovanega računalniškega grida, ki ga je zasnoval Cern. Gre za virtualizacijo računalniških zmogljivosti, kar pomeni, da bodo računalniške zmogljivosti dostopne podobno, kot je danes elektrika. Prepričani smo namreč, da lahko IJS in Slovenija s svojimi vrhunskimi znanstveniki veliko pripomoreta k vsesplošnemu uspehu vseh poskusov na pospeševalniku v Cernu, sodelovanje s Cernom pa slovenski fiziki samo utrjuje njeno mesto v samem vrhu svetovne znanosti," pravi Mikuž, sicer tudi vodja odseka Eksperimentalna fizika osnovnih delcev na IJS

Varčevali bodo, ukinjali ne
Na vprašanje, kako bodo na prihodnost razvoja Cerna vplivali napovedani varčevalni ukrepi pri plačah, številu zaposlenih in nasploh vseh stroških, odgovarja, da srednjeročni plan financiranja (2011–2015) napoveduje zmanjšanje proračuna za 135 milijonov švicarskih frankov oziroma okoli tri odstotke manj od načrtovanega. "V Cernu naj bi zaradi tega zmanjšali obseg nekaterih programov izven Velikega hadronskega trkalnika, vendar finančni komite posebej poudarja, da nobeden od programov ne bo ukinjen, prav tako pa do leta 2015 ne napoveduje kakšnih dodatnih finančnih ukrepov," še dodaja vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu.