Obseg BDP Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka, potem ko se je v zadnjem lanskem četrtletju za 1,5 odstotka povečal.
Negativno je na BDP po navedbah državnega statističnega urada vplival saldo menjave s tujino. Uvoz je bil namreč za 1,9 odstotka večji kot pred letom dni, izvoz pa zgolj za 0,1 odstotka.
Domača potrošnja se je zvišala za 0,8 odstotka. K tej rasti je prispevala predvsem končna potrošnja, ki se je povečala za en odstotek. Bruto investicije v osnovna sredstva so se medtem zmanjšale četrto četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka.
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bil padec BDP v prvem četrtletju tako na letni kot četrtletni ravni 0,8-odstoten.
Pred tem je Slovenija upad obsega BDP nazadnje zabeležila v zadnjem četrtletju 2020.
"Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS se je gospodarska aktivnost v prvem letošnjem četrtletju zmanjšala za 0,8 %. Tudi v primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil bruto domači proizvod nižji, in sicer za 0,7 %, kar je, kot je poudarila v. d. direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Maja Bednaš, precej pod pričakovanji Pomladanske napovedi 2025. Upadle so investicije, nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar verjetno lahko povezujemo s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov ZDA (večina teh ukrepov je bila namreč sprejeta ali naznanjena kasneje, tj. aprila)," so sporočili z Urada za makroekonomske analize in razvoj.
"Hkrati tudi podatki o zasebni potrošnji kažejo na določeno zadržanost gospodinjstev pri trošenju, saj je bila realna rast razpoložljivega dohodka v istem obdobju relativno višja. BDP v povprečju EU se je v prvem četrtletju tekoče povečal za 0,3 % (medletno za 1,4 %). Ocenjujemo, da je na rast BDP v EU, ki pa je večinoma presegla pričakovanja mednarodnih institucij, pozitivno vplivala rast domače potrošnje, deloma pa tudi pospešitev proizvodnje in povečevanje zalog pred sprejetjem carinskih ukrepov. V Sloveniji učinek pospešitve proizvodnje ni bil zaznan, kar povezujemo z majhno izpostavljenostjo slovenskega gospodarstva neposredni trgovini z ZDA (2,2 % slovenskega blagovnega izvoza in 0,9 % blagovnega uvoza). So se pa v negotovih razmerah močno povečale zaloge," so še dodali na uradu.
dezurni@styria-media.si
Pa ja imamo VRHUNSKEGA MANAGERJA za PV... Kje ste zdaj PLESALCI a ne boste nič komentirali??,
Svobodna diktatura ali Severna Koreja nas je pripeljala v revščino.
Do zdaj se je pa cedil med in mleko😂