Ljubljanska Snaga načrtuje, da bo letos odložila 75 tisoč ton odpadkov; lani jih je 88 tisoč, leta 2001 pa kar 207 tisoč ton. Teh je vsako leto manj zaradi ločenega zbiranja odpadkov – po podatkih evropskega statističnega urada je Slovenija leta 2011 po deležu recikliranih odpadkov v Evropski uniji (EU) zaostala le za Nemčijo, Belgijo in Irsko.
Kljub vse večjemu ločevanju pa bodo položnice Snage od tega meseca dražje za 12 odstotkov oziroma en evro na povprečno gospodinjstvo. V javnem podjetju zanikajo, da z odpadki, ki jih zberejo, služijo. Embalažo in karton morajo namreč predati embalažnim družbam, za prevzem bioloških in nevarnih odpadkov pa mora Snaga drugim družbam plačati. Tako prodaja le troje – papir, kovino in akumulatorje –, pri čemer prihodki od prodaje strošek na položnici znižajo za en evro, zagotavljajo v javnem podjetju.
Opozarjajo pa tudi na najpogostejše napake pri ločevanju. V zabojnik za embalažo se denimo ne sme odložiti embalaža z vsebino; če je ne morete očistiti, jo odložite v črn zabojnik za preostanek odpadkov. V tega se po navadi odlagajo tudi papirnate brisačke, robčki in prtički, ki spadajo med biološke odpadke.
