Slovenija v letu 2008

Afera Patria
Obrambno ministrstvo je leta 2006 za izdelavo oklepnikov 8x8 izbralo finsko podjetje Patria in zavrnilo koroško Sistemsko tehniko, ki je proti Sloveniji in Rotisu (zastopnik Patrie) vložila tožbo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe. Afera je dosegla vrhunec 1. septembra leta 2008, ko je finska državna televizija YLE predvajala oddajo z naslovom Resnica o Patrii, v kateri je novinar Magnus Berglund trdil, da je finsko podjetje Patria plačalo 21 milijonov evrov podkupnin, da bi pridobilo 278 milijonov evrov vreden posel. Denar naj bi posredno dobili nekateri slovenski javni uslužbenci, omenjeno pa je bilo tudi ime predsednika vlade Janeza Janše .

Afera patria je vrhunec dosegla z oddajo "Resnica o Patrii" na finski televiziji YLE. © BOBO

Slednji je navedbe označil kot čisto laž in konstrukt, oddajo pripisal predvolilnemu času, finske novinarje pa pozval k predložitvi dokazov ter zagrozil s tožbami. Koalicija je sklicala izredno sejo državnega zbora, ki se je po enajstih urah in pol končala s sklepom, da je ministrstvo ravnalo pravilno, ko je ponudnika izbralo na razpisu, ter da podpira policijo in tožilstvo pri preiskavi korupcije. Dodatna testiranja oborožitvenega sistema Elbit so pokazala, da zaradi tehničnih težav le-ta ni operativno uporaben in ministrstvo je tik pred dobavnim rokom septembra 2008 podpisalo aneks k pogodbi, po katerem naj bi ustrezen sistem namesto Elbita dobavilo norveško podjetje Kongsberg.

Pahor premagal Janšo
Socialni demokrati Boruta Pahorja so na petih državnozborskih volitvah po osamosvojitvi Slovenije premagali Socialno demokratsko stranko premierja Janeza Janše. Za SD, ki jo sedaj v parlamentu zastopa 29 poslancev, je glasovalo 320.248 oziroma 30,45 odstotka volivk in volivcev. Na drugo mesto se je uvrstila SDS, ki jo v parlamentu zasotopa 28 poslancev, za katero je glasovalo 307.735 oziroma 29,26 odstotka volivk in volivcev. Sledile so jima stranke Zares z devetimi mandati (98.526 glasov oz. 9,37 odstotka), DeSUS s sedmimi mandati (78.353 oz. 7,45 odstotka) ter SNS (56.832 oz. 5,40 odstotka), SLS in SMS (54.809 oz. 5,21 odstotka) in LDS (54.771 oz. 5,21 odstotka) s po petimi mandati. NSi in Lipa se v državni zbor nista uvrstili.

Pahorjevi SD so si na jesenskih volitvah priborili eno poslansko mesto v DZ več kot Janševa SDS. © Reuters

Volilno kampanjo je pretežno zaznamovala afera Patria, volilni izid pa je bil po pričakovanjih glede na javnomnenjske raziskave, ki so enkrat kazale vodstvo Pahorja, drugič Janše, tesen. Sestavljanje vlade je bilo dolgotrajno, saj je imel levi trojček, ki sta ga pred volitvami javno podprla tudi ljublanski župan Zoran Janković in nekdanji predsednik Milan Kučan, premalo glasov za sestavo vlade. Vlada, ki se ji je pridružil DeSUS Karla Erjavca , je slovesno zaprisegla 21. novembra.

Smrt Janeza Drnovška
Po dolgotrajnem boju z boleznijo je 23. februarja na svojem domu na Zaplani umrl bivši predsednik države in dolgoletni premier dr. Janez Drnovšek , ki je močno zaznamoval Slovenijo v obdobju tranzicije, prehoda v tržno gospodarstvo, vstopa v Evropsko unijo in Nato. Umrl je skoraj teden dni po tem, ko se je 17. februarja 2008 v javnosti, na spletnih forumih in različnih spletnih straneh pojavila nepreverljiva vest o njegovi smrti, ki je njegov kabinet ni komentiral.

V žalno knjigo se je ob smrti Drnovška vpisalo več tisoč ljudi.  © BOBO

Po predaji predsedniških poslov decembra lani se ni več pojavljal v javnosti, eden njegovih zadnjih nagovorov je bil ob odprtju nove stavbe Onkološkega inštituta, kjer se je postavil v bran onkološkega zdravljenja raka napram alternativnim praksam. "Vsak alternativec, ki pravi, da lahko zaustavi tako bolezen, je šarlatan, " je dejal in tako presenetil mnoge, ki so bili prepričani, da preferira alternativno zdravljenje. Ob njegovi smrti je pred predsedniško palačo na zadnji poklon in vpis v žalno knjigo množica ljudi čakala več ur. Pogreba pokojnika, ki je potekal v družinskem krogu v predsednikovem rojstnem kraju v Zagorju ob Savi, se je udeležilon okoli 1000 ljudi.

Nesreča na HE Blanca
V začetku julija se je na reki Savi v bližini nove hidroelektrarne Blanca pri Sevnici zgodila najhujša nesreča na vodi v Sloveniji. Med spustom dveh kanujev čez prelivna polja hidroelektrarne Blanca sta se čolna s skupaj 14 osebami na krovu prevrnila in potopila. Nemudoma je stekla reševalna akcija, vendar je reševalcem uspelo rešiti le eno udeleženko spusta, preostalih 13 jih je v nesreči umrlo. Med žrtvami je bil tudi organizator spusta, sevniški župan in poslanec Kristijan Janc .

Nesrečo je od 14 udeleženih preživela le Ana Janc. © Nada Černič Cvetanovski

V petih reševalnih dneh je sodelovalo več kot 1000 ljudi. Najbolj prizadevne med njimi je z odlikovanjem za požrtvovalnost odlikoval predsednik republike Danilo Türk . Ob tem jemed drugim spregledal dopisnika TV Slovenija Gorana Rovana , ki je sodeloval v akciji edine preživele Ane Janc in bil eden prvih, ki je poslal z Blance sporočilo o nesreči.

Uvedba vinjet
Slovenija je s 1. julijem za vožnjo po slovenskih avtocestah in hitrih cestah za osebna in motorna vozila uvedla letne in polletne vinjete, medem ko za tovorna vozila nad 3,5 tonami še naprej velja sistem cestninjenja. Tak sistem pobiranja cestnine naj bi bil v veljavi do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja konec leta 2010. Medtem ko smo Slovenci uvedbi vinjet večinoma naklonjeni, pa je nov sistem precej razburil sosednje države. Oster opomin je Sloveniji izrekla tudi Evropska komisija, ki je prepričana, da sistem nepravično obravnava tuje državljane, ki slovenske avtoceste uporabljajo zelo malo oziroma za krajše časovno obdobje.

Za letno vinjeto je potrebno odšteti 55, za poletno pa 35 evrov. © BOBO

V Bruslju menijo, da bi Slovenija morala slediti praksam, ki obstajajo v nekaterih drugih članicah, na primer v Avstriji, ki je uvedla tudi vinjete za krajši čas.

Odpadanje ometa v šentviškem predoru
Takoj na začetku druge polovice leta je se je zapletlo s pregrešno dragim predorom Šentvid, katerega gradnja se je že tako zavlekla za dve leti. Le dober mesec po odprtju je na vozilo nemškega državljana padel del protipožarnega ometa. Zaradi odpadanja ometa sta svoj odstop takoj ponudila prometni minister Radovan Žerjav in uprava Darsa, vendar nobeden od odstopov ni bil sprejet. Krvica za odpadanje so iskali tudi pri izvajalcu SCT in angleškem podizvajalcu Ceramicoat. Zavod za gradbeništvo (ZAG) je že po prvem odpadu protipožarnega ometa v predoru Šentvid kot zunanji nadzornik analiziral približno 30 vzorcev in ugotovil, da v vseh analiziranih vzorcih manjka vezni sloj pod ometom, kar je razlog, da so imeli ti kosi protipožarnega ometa slabo oprijemljivost.

Šentviški predor je bil po odprtju večkrat zaprt.. © BOBO

Plačna reforma javnega sektorja
Minister za javno upravo Gregor Virant je v mandatu vlade Janeza Janše izpeljal plačno reformo javnega sektorja. Zaposleni so prve plače po novem sistemu prejeli v septembru, reforma, ki uvaja enoten plačni sistem, pa je s sabo prinesla tudi nekaj nezadovoljstva in problemov, predvsem med medicinskimi sestrami, ki so jim znižali dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo. Medicinske sestre, ki opravljajo dela diplomiranih, so zaradi nižjih dohodkov septembra stavkale. S plačami so nezadovoljni tudi šolniki in sodniki, ki so začetek julija začeli belo stavko in je do sedaj še niso prekinilil. Težavam pri usklajevanju plač se je zdaj pridružila gospodarska kriza, saj državni blagajni primanjkuje denarja, a pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja opozarja, da so se javni uslužbenci v času izjemne gospodarske rasti od leta 2002 odpovedovali redni uskladitvi plač, ki jim je pripadala, zato terjajo samo tisto, kar jim pripada iz preteklih obdobij.

Slovenija kot prva novinka na čelu EU
Slovenija je uspešno končala polletno predsedovanje Svetu Evropske unije. Kot prva novinka je predsedovanje Uniji, ki se ji je pridružila maja 2004, predsedovanje prevzela 1. januarja, konec junija pa je taktirko predala Franciji. Predsedovala je v sklopu prvega predsedujočega tria v zgodovini EU, in sicer skupaj z Nemčijo in Portugalsko. Med prednostne naloge si je postavila spremljanje procesa ratifikacije Lizbonske pogodbe, Zahodni Balkan, lizbonsko strategijo za večjo konkurenčnost EU, energetsko-podnebni sveženj in medkulturni dialog. Med predsedovanjem so bila štiri zasedanja vrha EU s tretjimi državami, od katerih je bil v Sloveniji na Brdu pri Kranju vrh EU-ZDA.

Slovenska blokada Hrvaške
Hrvaška se je morala soočiti s slovensko blokado pri odpiranju novih poglavij v pogajanjih za vstop v EU. Razog za slovensko blokado, ki so jo podprle vse stranke, so bili sporni zemljevidi, priloženi dokumentom Zagreba Bruslju, ki bi lahko prejudicirali mejo med državama.

Protestni shod pri Jošku Jorasu. © Barbara Milavec

Odnose med sosedama sta sicer tekom leta zaznamovala še dva večja dogodka: Hrvaška je v začetku leta uveljavila zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC) tudi za članice EU kljub dogovoru s Slovenijo, Italijo in Evropsko komisijo iz leta 2004, v katerem se je Zagreb zavezal, da cone za članice unije ne bo uveljavil brez soglasja z njimi. Tri mesece pozneje je zaradi pritiskov EU uveljavljanje ERC za članice EU začasno zamrznila. Konec aprila pa je v Sečovljah prišlo do množičnega protestnega shoda, na katerem so udeleženci zahtevali odstranitev cvetličnih korit na poti do hiše Joška Jorasa , kar mu je dovoljevala sodna odredba. Ker mu neoviranega dostopa do hiše niso omogočili, je Joras uresničil grožnjo z gladovno stavko, v kateri je vztrajal, dokler ni dobil zagotovila, da bodo sporna korita zamenjale zapornice.

Obisk britanske kraljice Elizabete II.
Poleg vrha EU-ZDA, ki se ga je udeležil tudi ameriški predsednik George Bush , je Slovenija jeseni gostila enega najpomembnejših obiskov v svoji zgodovini. Na povabilo predsednika države Danila Türka sta na tridnevni državniški obisk prišla britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški . Po sprejemu na ljubljanskem letališču je odšla na Brdo pri Kranju, kjer je predsednik države priredil slovesno večerjo, ki so se je udeležile številne politične in druge pomembne osebe iz slovenskega javnega življenja.

Kraljico Elizabeto je na Prešernovem trgu pozdravilo več sto Slovencev. © BOBO

Seznam več kot 60 povabljenih iz političnih, gospodarskih, kulturnih, športnih in družbenih krogov je sprožil bučne polemike o izbiri povabljencev. Nezadovoljni so bili predvsem v stranki SDS, saj na seznamu, z izjemo premiera in zunanjega ministra, ni bilo članov slovenske vlade.

Umrla psihiatra Rugelj in Marušič
Februarja je v 79. letu starosti po daljši bolezni umrl kontroverzni pisatelj Janez Rugelj , poznan po zdravljenju alkoholikov in njihovih družin po t. i. metodi Hudolinovega celovitega socialnopsihiatričnega zdravljenja. Decembra lani ga je za vseživljenjsko zdravniško, humanitarno in znanstveno delo z Zlatim redom za zasluge odlikoval takratni predsednik republike Janez Drnovšek. Veliko mlajši in prav tako po daljši bolezni je umrl tudi psihiater Andrej Marušič , ki se je med drugim ukvarjal s problematiko samomorilnosti. " Zelo mi je žal. Bil je zelo perspektiven, o tem ni dvoma. Mogoče je bil celo eden od najperspektivnejših psihologov v Sloveniji ," je ob njegovi smrti povedal slovenski psiholog Vid Pečjak.