Uradni govorec MZZ Milan Balažic je opozoril, da imata Slovenija in Hrvaška za dosego dogovora glede predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za reševanje vprašanja slovensko-hrvaške meje časa le še teden dni, sicer bi se reševanje tega vprašanja lahko odmaknilo za precej časa, saj bo med drugim evropskemu komisarju potekel mandat, delo bo začel nov Evropski parlament, začele pa se bodo tudi poletne počitnice.

	Potrebujemo dogovor. Milan Balažic

Balažic ni želel govoriti o podrobnostih predloga, je pa nakazal, da tudi uradna Ljubljana ni najzadovoljnejša z njim. Vendar pa gre po njegovih besedah "za najboljši približek temu, kar je Slovenija želela doseči na pogajanjih". Sicer ni mogel potrditi, ali bo Slovenija dokončno podprla predlog, vendar je v Sloveniji po njegovih besedah dovolj politične volje za dogovor. Uradni govorec upa, da tovrstna volja obstaja tudi na Hrvaškem in da soseda od pogajanj ne bo odstopila. Državi bi sicer lahko dogovor potrdili že v četrtek ali petek ob robu vrha EU v Bruslju ali pa vsaj do pogajalske konference EU s Hrvaško 26. junija,

Pri tem je menil, da nobena stran ne bo dobila vsega, kar zahteva, zaradi česar bi bilo zdaj po vseh vloženih prizadevanjih škoda, da bi Rehnova pobuda ugasnila. Hrvaško je še opozoril, da "taktika zavračanja pogajanj" ni najboljša in da Slovenija ne bo podlegla nobenim pritiskom iz drugih članic EU. "Hrvaška naj vzame Slovenijo zares; napačna so pričakovanja, da bo kdo zlomil voljo Slovenije," je poudaril. Prav tako je dejal, da Slovenija Hrvaški ne bo pustila, da jo podučuje o evropskem vedenju.

Pavliha zaskrbljen
Predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha je v sporočilu za javnosti zapisal, da ga zadnji odzivi slovenskega premierja Boruta Pahorja in zunanjega ministra Samuela Žbogarja "navdajajo z zaskrbljenostjo, da bo slovenska politika na koncu pristala na karkoli, le da bo evropski volk sit in slovenska koza cela".

Jutri novo srečanje trojke

Novo srečanje evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna ter zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške, Samuela Žbogarja in Gordana Jandrokovića, bo v četrtek zjutraj v Bruslju, je potrdila Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy.

Pavliha tako opozarja, da mora Slovenija vztrajati pri izrecni omembi načela zunanje pravičnosti ex aequo et bono – odločanje o pravičnem in dobrem. "Zunanja pravičnost je več kot 'dobrososedski odnosi', 'upoštevanje vseh relevantnih okoliščin', 'poštena in pravična odločitev' in podobno, kajti arbitrom omogoča široko diskrecijo in subjektivne možnosti pri sestavljanju, improviziranju in iskanju domiselnih rešitev," je zapisal Pavliha in dodal, da so pomembni tudi neobvezujoči pravni viri in specifična dejstva, kot so zgodovinske okoliščine in ribolovne pravice.

V nadaljevanju Pavliha pravi, da mora arbitraža načelo zunanje pravičnosti upoštevati celostno – tako pri razsojanju o kopenski kot morski meji, v okviru slednje pri razmejitvi obeh teritorialnih morij, drugih morskih pasov in določitvi stika Slovenije z odprtim morjem. Glede izbire arbitrov pa Pavliha predlaga, naj vsaka država predlaga dva arbitra, izbrani štirje pa naj izberejo petega, ki bo tudi predsednik arbitraže. Na koncu pa dodaja, da Slovenija nikakor ne sme sprostiti blokade hrvaških pogajanj za včlanitev v EU, dokler ne bo Rehnov sporazum ratificiran v obeh parlamentih.