"Če se situacija na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji zaostruje že vse od leta 2009, je v letu 2020 dosegla nov vrh, saj Sloveniji grozi ekološka katastrofa nacionalnih razsežnosti," opozarja GZS – Zbornica komunalnega gospodarstva. Trenutno je pri komunalnih podjetjih neprevzete več kot 16.400 ton komunalne odpadne embalaže. Do konca leta bi se po črnem scenariju lahko nabralo celo več kot 80.000 ton, kar je več kot polovica komunalne odpadne embalaže, ki jo komunalna podjetja v Sloveniji zberejo v enem letu.
Potem ko je Upravno sodišče RS odpravilo spremembe okoljevarstvenih dovoljenj, izdanih družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki prevzemajo komunalno odpadno embalažo pri komunalnih podjetjih, so te družbe z novim letom začele striktno upoštevati določila prvotnih okoljevarstvenih dovoljenj. Ta jih zavezujejo, da morajo poskrbeti samo za embalažo, ki jo dajo na trg njihovi pogodbeni zavezanci.
Po oceni računskega sodišča delež te embalaže znaša 47 odstotkov. Posledično so DROE z januarjem 2020 prenehale prevzemati 53 % embalaže, zbrane pri komunalnih podjetjih, kar je samo v januarju 2020 naneslo 5.700 ton neprevzete embalaže. Številna komunalna podjetja se ob tem soočajo tudi s starimi zalogami neprevzete komunalne odpadne embalaže še iz let 2018 in 2019, ki niso bile prevzete po interventnem zakonu in znašajo skupno preko 10.700 ton. "To je komunalna podjetja po vsej Sloveniji pahnilo v nevzdržno situacijo, saj njihova skladišča pokajo po šivih, količine pa se bodo iz meseca v mesec ob neukrepanju vlade le še povečevale," opozarja zbornica.
Iščejo dodatne skladiščne zmogljivosti
V ljubljanskem javnem podjetju VOKA SNAGA, največjem slovenskem podjetju, ki se ukvarja z zbiranjem komunalnih odpadkov, imajo trenutno na zalogi več kot 5.000 ton mešane komunalne odpadne embalaže ter preko 1.000 ton odpadne embalaže iz stekla. "Trenutne nakopičene količine v naših skladiščih so 15-krat večje, kot bi bile, če bi sistem deloval," je povedala Nina Sankovič, svetovalka direktorja in vodja odnosov z javnostmi v JP VOKA SNAGA. "Primorani smo iskati dodatne skladiščne zmogljivosti, zato v tem trenutku že iščemo ponudnika, ki bo zagotovil skladiščenje 750 ton embalaže, ki jo lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih."
Če se situacija ne bo stabilizirala, se bo do konca leta na dvoriščih komunalnih podjetij, ki so marsikje locirana v mestnih središčih v neposredni bližini prebivalcev, nabralo več kot 80.000 ton komunalne odpadne embalaže. Že danes pa so se številna komunalna podjetja znašla v stiski. "Z vsemi napori zaenkrat še uspevamo na terenu zbirati in odvažati vse odpadke, vprašanje pa je, koliko časa še," je opozoril direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič. V teh razmerah so okoljska, varnostna in zdravstvena tveganja, kot so tveganje onesnaženja podtalnice, nastanka požarov, razmnoževanja glodavcev in žuželk ter širjenje nevzdržnega smradu, neizogibna.
Komunalna podjetja vlado pozivajo k ukrepanju. "Vlado pozivamo, naj nemudoma urgira, saj se je čas že praktično iztekel. Ob tem pa si nikakor ne želimo, da bodo morala stroškovno breme nastale situacije prevzeti gospodinjstva," je poudaril Igor Viktor Bizjak iz Komunale Kranj.
Ne morejo več čakati
Komunalna podjetja že leta zaman čakajo na sprejem ustreznih predpisov, ki bi stabilizirali sistem ravnanja z odpadno embalažo. Da ne morejo več čakati, je bil jasen Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS: "Če smo leta 2017 govorili, da je zgolj v Ljubljani embalaže za dve tivolski dvorani, jo je danes na zalogi za šest teh dvoran. Le upamo lahko, da za novo mersko enoto embalažne krize ne bomo začeli uporabljati dvorane v Stožicah."
GZS-Zbornica komunalnega gospodarstva Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlado RS poziva, da takoj sprejme intervencijske ukrepe za odstranitev vse nakopičene embalaže, vključno z zalogami iz 2018 in 2019, in zagotovi sprotni odvoz neprevzete ločeno zbrane embalaže v bodoče. Intervencijski ukrepi naj bodo izvedeni tako, da ne bodo finančno bremenili komunalnih podjetij in posredno slovenskih gospodinjstev. Prav tako je treba čim prej pripraviti sistemske rešitve ravnanja z odpadki v Sloveniji, da do takega stanje nikoli več ne pride.
verjetno ni problem kam s smetmi in kdo bi jih kupil...problem je verjetno ker nihče noče kupit naših smeti za tako ceno kot bi jih podjetja prodala in s tem iztržila dobiček, najlažje je čakat da jih bo država odpelala… ...prikaži več in da bomo davkoplačevalci plačali vsaj dvojni odvoz
ja jest ne vem, zakaj toiko nesposobnih uradnikov, ministrov in še kaj ... sežigalnica je nujno potrebna, kaj boste z raznimi kartoni, pa s tetrapaki in podobno embalažo ... pa kdo bo to recikliral ? .... pokurin in konec ...… ...prikaži več. pa jest ne vem, RS je članica UE, ampak zgleda, da tukaj eni samo sanjajo ... štacune se množijo, z odpadki pa se ne ve kam, pa univerzitetni kader, samo nihče ne da komande ... tako bo in tako BO, ... ne čaka se na, ne vem koga
Smeti katastrofa ,zdravstvo katastrofa ,infrastruktura katastrofa ,skrb za ostarele katastrofa ,politika katastrofa... Lepo bi bilo napisati kje v sloveniji ni stanje katastrofalno bi imeli manj pisanja...