Slovenija
4 ogledov

Slovenijo rešuje njena majhnost

V bankah Erste in Raiffeisen zanikajo navedbe analitiko in poudarjajo, da ne bod Žurnal24 main
Najpomembnejša vzroka za rast pribitkov na slovenske obveznice sta ciprska finančna kriza in razmere v slovenskem bančništvu oziroma ugibanja glede korakov slovenske vlade za njegovo stabilizacijo, menijo v RCM.

Slovenija ima sicer "srečo", da je na finančnem zemljevidu zaradi svoje majhnosti malo pomembna, tako da ni deležna še hujših pretresov.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal glavni naložbenik za področje delnic in razporejanje naložb pri Raiffeisen Capital Managementu (RCM) Kurt Kotzegger, bi v primeru, da bi bila Slovenija večja država, kot sta npr. Španija ali Italija, tudi zaskrbljenost na trgih bila večja. Slovenija ima težave, za odpravo katerih ni potrebno veliko denarja, gledano z vidika območja evra, meni.

Raiffeisen, na primer, ne bi imel težav pri nakupu slovenskih državnih obveznic, tudi novih izdaj, glede na njihovo varnost, vendar o tem ne razmišljajo, saj gre za precej majhne izdaje, je dejal Kotzegger.

Ob tem tudi meni, da morebitno zaprosilo za pomoč s strani španskega finančnega sektorja - Španija je le eno bonitetno oceno stran od uvrstitve med "trge, v katere se ne investira", težave njenega bančnega sektorja pa so najbolj podobne slovenskim - ne bi močno omajalo slovenskega finančnega sistema. Če bi se to zgodilo pred dvema oz. tremi leti, bi bile posledice hude, zdaj pa se je denimo na primeru Cipra pokazalo, da so trgi sicer zanihali, vendar ne pomembno in ne dolgoročno.

Čimprej potrebujemo normalne razmere

Kotzegger pa je opozoril, da je treba čimprej vzpostaviti normalne razmere na trgih, saj je vprašanje, do kje bo politika in tudi prebivalstvo v območju evra tako solidarno. Na začetku so bile Irska, Grčija in Portugalska, v Evropi je prevladovalo mnenje, da gre za male, manj pomembne države in gospodarstva. Zdaj je na vrsti Ciper za pomoč, jutri bo lahko še kakšna država.

Če vse te male težave zbereš znotraj območja evra, te postanejo ena velika težava, takrat pa se spremeni tudi razmišljanje v "zdravih" gospodarstvih, kar lahko privede do sprememb. Vendar se centralni bančniki v Evropi trudijo, da do večjih težav ne bi prišlo, kar jim je v zadnjih nekaj letih dobro uspevalo. "Če opazite v zadnjih letih ne prihaja do prelivanj krize iz države v državo, kot smo bili na primer priča ob izbruhu krize z ameriškimi drugorazrednimi hipotekarnimi obveznicami, in to je zasluga centralni bank", je dejal.

RCM sicer leto 2012 ocenjuje kot leto preporoda investicijskih skladov, saj so se sredstva skladov v Evropi povečala za skoraj 12 odstotkov na 6300 milijard evrov. Lani jel neto priliv kapitala v investicijske sklade v EU dosegel 201 milijardo evrov.

Trg slovenskih investicijskih skladov se je lani povečal za slab odstotek na 1,8 milijarde evrov, dobičkonosnost pa je bila po mnenju RCM dobra. Lani je dobičkonosnost za vlagatelje v njihove obvezniške sklade znašala okrog 10 odstotkov, za vlagatelje v delniški sklade pa med 15 in 25 odstotki.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.