Slovenija
66 ogledov

Slovenski čebelar, ki je očaral Marijo Terezijo

Tri družine “cankarjevih” kranjskih čebel bodo v prvi beri pridelale cvetlični m Žurnal24 main
Antona Janšo lahko upravičeno označimo za največjega slovenskega čebelarja. S svojimi odkritji je navdušil celo takratno cesarico Marijo Terezijo, ki je po njegovi smrti izdala celo odlok, po katerem so se morali vsi čebelarji učiti po njegovih knjigah.

Janša je do svojih odkritij prišel s pomočjo večletnih opazovanj in velikim veseljem do čebel, saj je bil prvotno slikar.

Kustosinja Čebelarskega muzeja Radovljica Ida Gnilšak je za zurnal24.si razložila, da je tako Janša med prvimi na svetu odkril, da se matica oplodi z več troti izven panja in da sta v panju dva spola čebel: moški troti in ženske matice.

Ovrgel je tudi dotedanje mišljenje, da so troti zato v panju, da grejejo bodoče čebele (jajčeca) in v panj nosijo vodo.

Z žveplom ni pomoril čebel

Zelo močno je vplival tudi na samo delo čebelarjev.

"Shumaniziral je čebelarje na ta način, da jeseni, kot so dotedaj delali čebelarji, ni z žveplom pomoril čebel in pobral med, ampak jim je pobral samo del medu, del pa pustil, da je čebele ohranjal skozi zimo. S tem je večal število družin in izboljšal pridelek," je povedala sogovornica.

Pridelek mu je uspelo zelo močno povečati tudi s tem, da je uvajal prevoz čebel s posebnimi vozovi na paše v oddaljene kraje. Čebele so se tako lahko, kot pravi Gnilšakova, pasle veliko dlje časa.

Nad tem je bila seveda nabolj navdušena avstrijska cesarica Marija Terezija , ki se je zelo zavzemala za pospešitev razvoja gospodarstva. Janšo je tako z dekretom imenovana za učitelja čebelarstva na čebelarski šoli na Dunaju.

" Zelo je razširil čebelarstvo in izobraževal. Na Dunaju, kjer je čebelaril, je bilo vedno polno poslušalcev in učencev," je razložila kustosinja in dodala, da je čebelaril na tak način, kot Gorenjci.

Ker je bilo namreč zelo težko čebelarit s koši, se je spomnil, da bi to lahko bolj učinkovito delal s pomočjo panjev, ki jih je lahko odpiral. Kot pravi Gnilšakova, je ta "gorenjski način uvozil v sedanjo Avstrijo" , saj so takšni panji zagotavljali večji pridelek.

"Kadar je bilo ogromno paše in so bili panji premajhni, je nakladal en panj nad drugega - za tisti čas je bil to zelo napreden sistem," Gnilšakova opiše še eno izmed Janševih odkritij.

Panjske končnice

Janša seveda ob tem ni mogel pozabiti na slikarstvo, saj je panjske končnice - stranice nekdanjih čebeljih panjev, poslikal s krajevnimi motivi. Na njih prevladujejo predvsem poslikave, slikane z oljnimi barvami.

Prikazujejo pa človeške slabosti, posvetne motive in slike, ki smešijo določene poklice. Omenjene panjske končnice si lahko ogledate tudi v Čebelarskem muzeju Radovljica.

Komentarjev 2
  • reddevil 13:17 09.avgust 2012.

    Žal se njegov soimenjak, ki kroji našo usodo bolj zavzema za kaj drugega in forsira svoje "trote", ki pridno nosijo med, keterega pridelajo marljive slovenske čebelice, v njegove panje. Pri tem so njihova pota silno zavita in skrivnostna, da se ...prikaži več nikakor ne bi pokazalo na glavenga "čebelarja".

  • dragec 10:42 09.avgust 2012.

    Ti naši čebelarji so zelo prefrigani in podjetni. Prikazujejo (fiktivno) pogin čebel, dobivajo od države pomoč, širijo proizvodnjo nenormalno hitro in se preusmerjajo v trženju matic.