Slovenija
403 ogledov

Slovenski načrt z najnižjim deležem sredstev za zeleni prehod in digitalizacijo

seja vlade vlada Kabinet predsednika vlade RS
Bruseljski inštitut Bruegel je objavil primerjalno analizo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki bodo osnova za črpanje sredstev iz več kot 670 milijard vrednega instrumenta EU za okrevanje (RRF). Sodeč po tej analizi slovenski načrt prednjači po visokem deležu "drugih" naložb, medtem ko je pri digitalnih in zelenih ta delež najnižji.

Do 2. junija je svoje načrte Bruslju posredovalo 23 držav članic, med njimi tudi Slovenija. Štirje načrti še manjkajo in v analizo zato niso bili vključeni.

Pri inštitutu tudi opozarjajo, da je primerjava nacionalnih načrtov zelo zahtevna, saj so podatki v njih predstavljeni v zelo različnih strukturah, z različno opredeljenimi kategorijami, prav poseben izziv pa poleg tega predstavlja dejstvo, da lahko predvidene naložbe podpirajo različne namene, npr. zeleno, socialno in vključujočo rast ter politike, namenjene naslednji generaciji.

A vendarle so morale vse države članice v svojih načrtih navesti, kakšen skupen delež črpanih sredstev bodo namenile zelenim in digitalnim ciljem. Pri zelenih bi moral biti ta po pravilih EU vsaj 37-odstoten, pri digitalnih pa vsaj 20-odstoten.

Nemčija, Luksemburg in Danska z največ sredstvi za zelene in digitalne naložbe

Na splošno so države, ki jim iz RRF pripada relativno manj sredstev glede na njihov BDP, v svojih načrtih dale večji poudarek zelenim in digitalnim naložbam. To npr. velja za Nemčijo, Luksemburg in Dansko.

Države, ki jim iz RRF pripada več sredstev glede na njihov BDP, so medtem po ugotovitvah Bruegla predstavile bolj raznolike načrte z večjim deležem t. i. drugih - nezelenih in nedigitalnih - naložb.

Med slednjimi prednjači Slovenija. Od skupno okoli 2,6 milijarde evrov jih za "zeleno" namenja 0,77 milijarde, za "digitalno" 0,17 milijarde in za "drugo" kar 1,62 milijarde evrov. Deleža "zelenega" in "digitalnega" sta tako v slovenskem načrtu najnižja med primerjanimi, delež "drugega" pa občutno najvišji.

Razporeditev porabe sredstev | Avtor: Bruegel.org Bruegel.org

Slovenija je sicer tako kot velika večina ostalih držav članic v svojem načrtu predvidela porabo vseh zanjo rezerviranih nepovratnih sredstev iz RRF, obenem pa je med doslej sedmimi članicami, ki so zaprosile tudi za povratna sredstva iz tega instrumenta - in sicer za okoli 0,7 od maksimalne možne 3,2 milijarde evrov.

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 14
  • mina6 14:41 07.junij 2021.

    Mimigrede: lažna novica/FAKENEWS

  • 5aa93f84874a2d1c45173779b302eaec9123c75c 10:03 07.junij 2021.

    Sramota!!!! Toliko milijard so zmetali v TEŠ6,zmetali bodo v Krško nuklearko,z EU nepovratna sredstva so črpali za svoje plače in nagrade,delajo projekte po Ljubljani,ko parkirni prostor stane toliko kot,če bi zgradili parkirno hišo,kraja in neplačani podizvajalci kompleksa Stožic,pranje denarja za ...prikaži več teroriste(Irangate) v NLB, odpisi milijardnih kreditov,uničili so zdrava državna podjetja.... ,

  • Avatar Leon
    Leon 18:21 06.junij 2021.

    Sodeč po tej analizi slovenski načrt prednjači po visokem deležu "drugih" naložb, medtem ko je pri digitalnih in zelenih ta delež najnižji.....ker je najnižja provizija in nadzor korupcije .