Slovenija spada med države, kjer je porod izrazito medikaliziran, roditi doma pri nas za zdaj ni možno. Alternativa je humaniziran porod, kjer je ženska središče poroda, babica pa je avtonomnejša.
Izrazita medikalizacija
Ker pa Slovenija (poleg ZDA, Irske, Rusije, Poljske, Češke, Francije in urbane Brazilije) spada med države, kjer je obporodna skrb izrazito medikalizirana, je izkušnja rojevanja za večino žensk travmatična. "Odmik od naravnega rojevanja je v slovenskih bolnišnicah razviden v prepogosti uporabi invazivnih in lahko tudi nevarnih medicinskih postopkov, ki so daleč od priporočil znanstvenih izsledkov," pove Zalka Drglin, raziskovalka z inštituta za varovanje zdravja.
Knjige o naravnem porodu
|
| •
Modrost rojevanja, Ina May Gaskin
• Izziv poroda, Eva Hrovat • Rojstna hiša, Zalka Drglin • Dojenje in materinstvo, Ksenija Šoster Olmer |
Znanstvene raziskave in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) govorijo, "da se med porodom ne sme nikoli(!) prakticirati klistirja, britja sramnih dlak, omejevati pitja ali hranjenja in rutinsko uporabljati intravenoznega katetra in CTG," pojasnjuje Drglinova. Vse to pa je pri nas stalna praksa.
Porodni center
|
|
Varnost. Ob morebitnih zapletih je varnost poroda v samostojnem babiškem porodnem
centru zagotovljena z neposredno povezavo babice z bolnico, ki je lahko oddaljena največ 20, 30
minut vožnje.
|
Nasprotje medikaliziranemu porodu je humaniziran porod, v katerem je ženska središče poroda, babica pa je avtonomnejša. V zahodni Evropi v od 80 do 90 odstotkih ob porodih, kjer je tveganje nizko, ženske brez spremstva zdravnika skozi rojevanje popeljejo babice.
"Z raziskavami so evropske babice dokazale, da je pri porodih, ki jih vodi babica, manj medicinskih posegov (carskih rezov, vakuumov, epiduralnih analgezij in epiziotomij), več pa zadovoljnih žensk, predvsem zaradi upoštevanja njihove aktivne vloge med porodom," pojasnjuje Gordana Njenjič, predsednica Sekcije medicinskih sester babic.
