Profesor Simon Horvat zadnjih 15 let intenzivno preučuje genetsko osnovo vitkosti ali debelosti. S sodelavci je z dolgoletno selekcijo miši iz istih prednikov izbral skupini z zelo vitkimi oziroma zelo debelimi mišmi. Pri tem so se lastnosti vitkih miši izkazale kot "sanje za supermodele", menijo na inštitutu, saj vitke miši dnevno pojedo celo več kalorij kot debele.
Mehanizem delovanja gena objavili v reviji
Tako je Horvat z genomsko analizo odkril gen deptor, ki se značilno različno izraža pri debelih in vitkih miših. Za boj proti debelosti pa je pomembno, da so dokazali visoko povezavo med izražanjem gena deptor v maščobnem tkivu in debelostjo tudi pri človeški populaciji, poudarjajo na Kemijskem inštitutu in dodajajo, da so skupaj s sodelavci iz ameriške univerze Massachusetts Institute of Technology pojasnili mehanizem delovanja gena ter odkritje nedavno objavili v vodilni reviji na področju raziskav metabolizma Cell Metabolism.
Kot kaže poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ima v Sloveniji 65 odstotkov ljudi težave s prekomerno težo, kar jo v Evropi od 52 držav uvršča na 7. mesto, v svetovnem merilu pa v prvo četrtino. Na Kemijskem inštitutu opozarjajo, da te številke zelo hitro rastejo predvsem med otroki, saj se že 40 milijonov otrok po svetu, mlajših od pet let, sooča s prekomerno telesno maso.
Debelost kot vzrok smrti po nekaterih ocenah že presega kajenje in podhranjenost. K debelosti sicer največ prispeva pretiran vnos hrane in življenjski slog, vendar so nekateri ljudje bolj nagnjeni k razvoju debelosti kot drugi, navajajo na Kemijskem inštitutu.
