Sonnenschein: Minister Vrtovec ne vodi politike v interesu javnosti

V nadaljevanju preberite: 

• Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein je kritičen do napovedane ukinitve subvencij za električna vozila. 
• Odločitev po njegovem mnenju kaže, da minister Vrtovec ne razume, v katero smer gre razvoj sodobnega prometnega sistema.
• Napovedani ukrep državne finančne pomoči avtoprevoznikom vidi kot "politično motivirano subvencijo vplivni interesni skupini".
• Borzen zatrjuje, da se namen porabe sredstev centra za podpore ne spreminja.

"Dejstvo, da minister za infrastrukturo in energetiko namerava sredstva državne družbe Borzen, namenjena razogljičenju, uporabiti za škodljivo subvencijo fosilnih goriv, namesto da bi nadaljeval s subvencijami za električna vozila, kaže, da ne razume, v katero smer gre razvoj sodobnega prometnega sistema," je bil v odzivu za STA kritičen Jonas Sonnenschein, sicer tudi podpredsednik podnebnega sveta.

Po njegovem prepričanju je namreč Slovenija izjemno primerna za električna vozila, saj dve tretjini državljanov živi v enodružinskih hišah, kjer je polnjenje električnih avtomobilov enostavno.

Poleg tega je v takšnih domovanjih tudi zelo ekonomično kombinirati električna vozila s sončnimi elektrarnami in baterijskimi hranilniki. "Večina teh gospodinjstev ima vsaj dva avtomobila, tako da se lahko tudi najbolj konzervativni izmed njih odločijo za zamenjavo enega avtomobila z električnim," je izpostavil. To bi jih namreč po njegovem prepričanju zaščitilo pred neizogibnimi cenovnimi pretresi na trgih fosilnih goriv.

Profimedia

"Ne vodi politike v interesu javnosti"

"Ko minister zavrne javno politiko, ki je nedvomno koristna za javno blaginjo, zgolj zato, ker je koristna tudi za okolje, dokazuje, da ne vodi politike v interesu javnosti, temveč se podreja ideološkim mehurčkom na družbenih omrežjih," je opozoril Sonnenschein.

Ob tem je poudaril, da bi lahko bilo mogoče ukrep subvencij za nakup električnih vozil mogoče izboljšati oz. te sčasoma znižati ter takoj ukiniti subvencije za električna vozila, dražja od 40.000 evrov, ter uvesti ciljno usmerjene ali višje subvencije za gospodinjstva, ki jih pesti mobilnostna revščina.

Dars

"Politično motivirana subvencija vplivni interesni skupini"

Napovedani ukrep državne finančne pomoči avtoprevoznikom pa sogovornik vidi kot "politično motivirano subvencijo vplivni interesni skupini".

Kot poudarja, je pri vsem skupaj očitno, da "ne gre za cene hrane". "Delež stroškov goriva v končnih cenah hrane je tako nizek - po ocenah znaša od 1,5 do 2 centa na evro nakupa hrane - da bi 30-odstotno zvišanje cen dizelskega goriva prispevalo k inflaciji samo za približno 0,5 odstotka. Poleg tega je povsem odprto in zelo vprašljivo, ali bodo avtoprevozniki subvencijo prenesli na trgovce s hrano, ti pa nato na končne potrošnike," je opozori.

Po njegovih navedbah trgovci s hrano medtem poslujejo z okoli 25-odstotnimi bruto maržami, ki so v času inflacije lahko celo višje. "Zato morajo politične intervencije zaščititi potrošnike, ne pa višati dobičke akterjev višje v dobavni verigi," je prepričan.

Glede pomoči kmetom pravi, da je ta v luči letošnjih podnebnih ekstremnih dogodkov potrebna, a obenem v isti sapi opozarja, da je dodatno subvencioniranje njihove porabe fosilnih goriv napačen ukrep, saj jih ne naredi "niti malo bolj odporne za prihodnost, v kateri se bodo razmere za proizvodnjo hrane le še poslabšale".

Profimedia

Borzen: Namen porabe sredstev centra za podpore se ne spreminja

Sredstva v okviru centra za podpore se bodo tudi v prihodnje porabljala skladno z načrtom upravljanja, so za STA pojasnili v Borzenu. Po v ponedeljek potrjenem predlogu interventnega zakona bi del teh sredstev zgolj začasno namenili za subvencije za blaženje visokih cen pogonskih goriv, so pojasnili. Višina sredstev, ki so namensko vodena v okviru centra za podpore, po pojasnilih državne družbe Borzen trenutno znaša dobrih 374 milijonov evrov.

"Sredstva so namenjena izvajanju podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in soproizvodnjo z visokim izkoristkom ter drugim zakonsko določenim spodbujevalnim ukrepom centra za podpore. V te namene se bodo skladno z načrtom upravljanja sredstev porabljala tudi v prihodnje," so napovedali.

Skladno s predlogom interventnega zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv bi bil del teh sredstev v časovno omejenem obdobju namenjen omilitvi posledic dviga cen energentov in povečanju energijske učinkovitosti v cestnem prevozu blaga in potnikov, v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu ter marikulturi, so pojasnili.

Glede morebitnih oprostitev plačil prispevkov za obnovljive vire energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije, kar bi zmanjšalo priliv sredstev na Borzenov namenski račun, pa so dejali, da v tem trenutku konkretne ocene morebitnega izpada prihodkov zaradi predvidenih oprostitev plačila prispevkov ni mogoče podati. "Ni namreč še znano, katere obveznosti bi bile predmet oprostitev, v kakšnem obsegu bi se te izvajale in za katero obdobje bi veljale," so zapisali.

Morebitnih vplivov oprostitev drugih prispevkov oziroma dajatev Borzen ne more ocenjevati ali komentirati, so dodali.

Saša Despot

Vlada napovedala več ukrepov

Vlada je v ponedeljek potrdila predlog interventnega zakona, s katerim se odziva na izredno rast cen pogonskih goriv. Med ključnimi ukrepi je subvencioniranje cen goriva in nakupa pnevmatik avtoprevoznikom in kmetom. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je ob tem napovedal, da država v prihodnje "absolutno ne bo več financirala subvencij za nakup električnih vozil".

Ob tem je Vrtovec poudaril, da v zeleni dogovor, kot ga opredeljujeta Evropska komisija in slovenska zakonodaja, sam ne verjame. Napovedal je tudi pripravo sprememb zakonodaje glede obnovljivih virov energije, tako da bi ta opredelila delovanje družbe Borzen kot tiste, ki lahko priskoči na pomoč reševanju slovenskega gospodarstva zaradi energetske krize.

Borzen naj bi tako vzpostavil sistem za oddajo in obravnavo vlog, izvajal izplačila ter skrbel za nadzor. Sredstva, ki jih bo uporabil za to, predstavljajo zbrani prispevki za financiranje ukrepov na področju obnovljivih virov energije, ki jih prek položnic za elektriko nakazujejo državljani. 

Kot je poudaril minister, ima Borzen zbranih 400 milijonov evrov, pod vlado Roberta Goloba pa so ta denar "nesmotrno porabljali za različne finančne sheme". Zagotovil je, da zaradi finančne pomoči avtoprevoznikom in kmetom iz sredstev Borzena ne bo ogrožena izvedba drugih razpisov, ki jih izvaja ta družba, kot je denimo izplačilo subvencij za nakup toplotnih črpalk in podobnih stvari. 

dezurni@styria-media.si