Spali smo uro manj

Ure bomo znova premaknili nazaj zadnjo oktobrsko nedeljo, ko bomo prešli nazaj na srednjeevropski pasovni čas oziroma na zimsko merjenje časa.

Premik ure tudi drugje
Uro premikajo v okoli sedemdesetih državah po svetu, vendar ob različnih dnevih. Pri nas se poletni čas začne zadnjo nedeljo v marcu in se konča zadnjo nedeljo oktobra.
Zagovorniki premika ure pravijo, da gre pri tem predvsem za prihranek energije, ker imamo zaradi daljšega dneva manj časa prižgane luči. Kritiki pa vse pogosteje opozarjajo, da lahko premik ure pretrese biološko uro ljudi in poslabša njihovo razpoloženje, energetskih prihrankov pa zaradi tega v današnjem času skoraj ni. Nekateri raziskovalci so celo ugotovili, da se poraba energije povečuje.

Zgodovina
Začetki premika ure segajo v 17. stoletje, ko so spoznali, da bi tako lahko naravno svetlobo izkoristili za delo. Spomladi začne namreč sonce vzhajati bolj zgodaj, ljudje pa takrat še spijo. Poletni čas so prvi uvedli Nemci med prvo svetovno vojno, nato pa so jim sledile še druge države.

Vpliv na biološko uro
Premik urnih kazalcev lahko močno vpliva na biološko uro ljudi, te pa ni lahko prestaviti. Ta notranja ura namreč ljudem narekuje, kdaj naj jedo, spijo, kdaj naj se zbudijo in podobno. Uravnava jo sonce. Tako sončni vzhod telesu sporoči, kdaj naj sprosti hormone za budnost, ki pospešijo presnovo, pritisk in telesno temperaturo. Sončni zahod pove telesu, da je čas za počitek in spanje. Premik ure povzroči, da so jutra znova temna, kar biološko uro ohranja v zimskem vzdušju.

Za zimske mesece so značilni poudarjeni simptomi depresije in s tem povezane težave. Spomladanski čas te težave običajno omili, toda premik ure ta proces upočasni. Občutek imamo, kot da je spet zima.

Daljša izpostavljenost sončni svetlobi pa ima veliko prednosti, predvsem ugoden vpliv vitamina D, ki je ključen za absorpcijo kalcija, na zobe in kosti.